Na Evropsko unijo se ne gre več zanašati. Sankcije zoper Izrael mora uvesti Slovenija sama.

Po dveh mesecih premlevanja, kaj storiti s pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo (EU) in Izraelom, je svet EU za zunanje zadeve prišel do zaključka, da ni treba storiti ničesar. Ničesar, da bi se ustavil genocid v Gazi. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ki je po zasedanju zunanjih ministrov EU v torek resda dejala, da ukrepi zoper Izrael ostajajo »na mizi«, naj bi bila pomirjena. Izraelske oblasti so se po »konstruktivnem dialogu« namreč zavezale, da bodo izboljšale dotok humanitarne pomoči v Gazo.

Povedano drugače: ko bodo Palestince še naprej klali, trgali na kose in dehumanizirali na vse mogoče načine (doslej jih je bilo v Gazi pobitih že več kot 60 tisoč) – bo EU povsem mirno spala ob načelnem dogovoru, da pri tem (morda) vsaj ne bodo lačni in žejni in jim ne bo zmanjkalo povojev. Četudi Palestince koljejo in trgajo na kose in dehumanizirajo na vse mogoče načine tudi takrat, ko hodijo v centre za razdeljevanje človekoljubne pomoči. Po podatkih urada Združenih narodov (ZN) za človekove pravice je bilo v zadnjih šestih tednih v Gazi v bližini teh mest evidentiranih najmanj 875 smrtnih žrtev. Večina jih je umrla v bližini centrov za razdeljevanje pomoči sporne organizacije Humanitarni sklad za Gazo, ki deluje v sodelovanju z Izraelom in Združenimi državami Amerike.

Torek je bil za EU, ki naj bi med drugim nastala kot projekt miru, utemeljen na geslu Nikoli več, črn dan. A obenem je bilo na ta dan poslano tudi jasno sporočilo: če si želijo članice unije biti na pravi strani zgodovine, bodo morale ključne korake v to smer sprejeti same.

Kot je za Mladino povedala Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja, bi se morale danes vlade vprašati, ali EU res lahko uporabijo kot potuho za upravičevanje kršitev mednarodnega prava. Evropsko pravo namreč »ne nadomešča naših mednarodnih obveznosti. Odločitve EU ne morejo preglasovati teh dolžnosti. Nobenega opravičila ni, da dopuščamo zločine proti človeštvu in genocid.« K ukrepanju države navsezadnje zavezujeta že konvencija o genocidu, Meddržavno sodišče v Haagu pa je v sodbi Bosna in Hercegovina proti Srbiji (2007) poudarilo, da so države dolžne uporabiti vsa razumno razpoložljiva sredstva, ki so jim v okviru mednarodnega prava na voljo, da genocid preprečijo.

Kaj lahko stori Slovenija? Premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta že pred torkovim sestankom zunanjih ministrov EU napovedala, da bi lahko Slovenija skupaj s Španijo in Irsko sprejela ukrepe zoper Izrael tudi na nacionalni ravni. Slovenija lahko, če tako seveda želi in če bodo politiki naredili ta korak, prepove trgovanje z nezakonitimi naselbinami na Zahodnem bregu in uvede embargo na orožje.

Sočasno s srečanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju pa se je v Kolumbiji sestala tako imenovana Haaška skupina. Gre za skupino, ki so jo januarja ustanovili Južna Afrika, Kolumbija, Bolivija, Kuba, Honduras, Malezija, Namibija in Senegal in si prizadeva za končanje genocida in sprejetje konkretnih sankcij zoper Izrael. Dvodnevne konference se je udeležilo več kot 30 držav, ki so iskale možnosti za skupen odgovor na genocid v Gazi, udeležila pa se je je tudi Francesca Albanese in jo oklicala za »najpomembnejši politični dogodek v zadnjih 20 mesecih«, države pa pozvala k prekinitvi vseh vojaških, strateških, političnih, diplomatskih in gospodarskih vezi z Izraelom. Konference so se udeležili tudi predstavniki Irske, Španije in Slovenije, našo državo je zastopala Mateja Kračun, veleposlanica v Braziliji.