Luka Mesec, mag.

V magistrskem delu se še ni dobro posušilo črnilo, pa ga že preiskuje protikorupcijska komisija 

Minister za delo Luka Mesec je prejšnji teden na Fakulteti za družbene vede uspešno zagovarjal magistrsko delo iz širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. In postal magister evropskih študij. Delo, v katerem je na 100 straneh uporabil 87 različnih virov, je solidno napisano. V njem podpredsednik vlade med drugim dokazuje, da se je širitev EU na Balkan sprva začela na meritokratski način – od bodočih članic se je zahtevalo spoštovanje nekaterih meril in vrednot – v zadnjem času, predvsem po začetku ukrajinske vojne, pa vse bolj prevladuje geopolitična dimenzija. Zato se v magistrski nalogi Mesec sprašuje, ali ni v EU v zadnjem času stabilnost postala pomembnejša od spoštovanja načel in vrednot.

To je dokazoval na podlagi intervjujev s slovenskimi odločevalci. Pogovarjal se je s predsednico države Natašo Pirc Musar in s predsednikom vlade Robertom Golobom. Ta mu je rekel, da je spoštovanje vrednot v EU postalo izgovor za zavlačevanje, saj so kandidatke, ki so izpolnile pogoje, nato doživele blokado iz političnih razlogov. »Obstajajo članice, pardon, kandidatke, ki so prišle skozi ta sita, pa so jih potem na koncu mimo vseh načel meritokracije posamične članice zablokirale … Če bi Slovenija šla po tej poti, tudi ne bi bila uspešna,« je dejal.

Iz opozicije pa Mesec ni govoril z Janezom Janšo, temveč s Francem Breznikom in Žanom Mahničem, članoma parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Slednji mu je rekel, da je težava v tem, ker Zahodni Balkan po njegovem mnenju »nima tiste resne goreče želje po članstvu«.

Delo naj bi bil pisal v prostem času, ob koncih tedna, kot je poudaril sam, njegov mentor pa je bil dr. Milan Brglez, danes ugledni član SD in sekretar na pravosodnem ministrstvu.

S tem bi lahko bile težave. V protikorupcijski komisiji so zato uvedli predhodni preizkus primera na podlagi prejetega vprašanja. V preizkusu bodo preverjali »morebitne okoliščine nasprotja interesov v povezavi z odločanjem ministra v vladi«. V skladu z določbami zakona o integriteti morajo biti uradne osebe pri svojem delu pozorne na okoliščine navzkrižja interesov in se izločiti iz vseh postopkov odločanja o osebah, s katerimi so kakorkoli povezane, poudarjajo v protikorupcijski komisiji. Z drugimi besedami, preverjali bodo, ali je lani julija Luka Mesec glasoval za imenovanje Milana Brgleza na položaj državnega sekretarja, v zameno pa naj bi bil Brglez postal njegov mentor.

Takšna tankočutnost protikorupcijske komisije je dobrodošla. Da je v visokem šolstvu doma sistemska korupcija, vemo že dlje. Po mednarodnih podatkih je Slovenija prva med državami sveta po deležu podeljenih doktoratov na prebivalca, in kot ugotavljajo strokovnjaki, je inflacija diplom, magistrskih in doktorskih nazivov posledica razmeroma nizkih meril za pridobitev neke stopnje izobrazbe.

To pa je učinek političnih odločitev. Revolucija na visokošolskem področju se je začela v času prve vlade Janeza Janše, ko je več zasebnih fakultet, ustanovljenih predvsem na družboslovnem področju, po politični liniji pridobilo koncesije, s tem pa dostop do proračunskega denarja.

Dobršen del teh zavodov danes zagotavlja udobne službe podpornikom Janševe koalicije, ki jih je ustanovila, hkrati pa lahko njihovi simpatizerji pridobijo izobrazbo. Vzemimo najnazornejši primer: Manca Zver, hči nekdanjega ministra za šolstvo in današnjega evropskega poslanca Milana Zvera, ki si je sprva želela odpreti kozmetični salon, je danes prodekanja za mednarodno dejavnost na eni od teh fakultet, ki se imenuje Fakulteta za dizajn. Manca Zver je tudi magistrirala na tej fakulteti, katere ustanoviteljica, lastnica in dekanja je njena tašča. Vzporedno s tem je bilo Andreji Valič Zver, ženi Milana Zvera, takrat zagotovljeno neposredno vladno financiranje njenega Študijskega centra za narodno spravo.

Če bo KPK obravnavala ta žgoča vprašanja, pa četudi bo začela z najbolj banalnim primerom Luke Meseca, bomo lahko z njenim delom samo zadovoljni.