En šnopček, dva šnopčka ...

Že tako precej osiromašen program nacionalne televizije poleti rad postane še siromašnejši, ko so na sporedu bolj ali manj samo še ponovitve in Tour de France. Pa da ne bo pomote, nič ni narobe s tem, da si tudi ustvarjalci na RTV Slovenija vzamejo premor, in tudi fantje, ki pihajo in sopihajo, medtem ko premagujejo višince, si zaslužijo nič manj kot globok priklon. A res je križ – ko bi se človek v nedeljo zvečer rad zleknil na kavč, je vse, kar mu preostane, nekoč paradna oddaja Intervju. In samo za glavo se lahko prime, če v tem trisu voditeljev oddaje (pri čemer je treba biti iskren, da se nihče na oddajo ne pripravi, kot se je znala nanjo pripraviti Ksenija Horvat) naleti ravno na Jožeta Možino.

Ponavadi bi na tej točki preklopili program. A tokrat ga je bilo k sreči še mogoče nekako gledati. Najbrž zato, ker gost ni bil še eden politični konvertit ali pa zagrenjeni odpadnik, s katerim bi se potem eno uro muzala in nasmihala. To je res negledljivo. Neprebavljivo. Tokrat pa je gostil človeka, ki je res lik. Težko bi ga drugače opisali. Dolgoletni misijonar na Madagaskarju Tone Kerin, boemski tip, kar so dali vedeti že njegovi natikači in oprava, nas je prilepil na zaslon v trenutku, ko je svojih 39 let misijonarstva na Madagaskarju opisal kot nekaj, kar te »tako prevzame, kot če bi malo travce pokadil«. In od tu naprej mu ni zmanjkalo besed. Od tega, kako je rabutal tobak, pa do tega, kako je krstil možakarja s štirimi ženami. Čeprav pripovedi niso bile zmeraj povezane in bi težko rekli, kdo se je v njih bolj izgubljal – mi, gledalci, ali pripovedovalec.

Zagotovo pa smo od pogovora odnesli eno zelo pomembno reč – nauk o valutah. Domačini na Madagaskarju vse merijo v volih. Vole darujejo ob pogrebih in različnih slavjih, v sporih in tudi kot kazen za prestopke. Na primer, če mož pretepe ženo, mora klanu darovati vola. Ob vsakem odprtju šole ali cerkve je treba zaklati vola. Vol je sveta stvar. Kdor ima veliko volov, mu ni težko v življenju. Izvedeli pa smo tudi, v kateri valuti gost oddaje meri stvari. V požirkih. Ste vedeli, da lahko na Madagaskarju izšolate otroka za 50 evrov na leto? »Za 50 evrov sem zadnjič popil piva v enem dnevu,« je dal primerjavo Kerin. Zgodilo se mu je že, da je v avtu pomagal otroku priti na svet. »Potem greš pa na pivo.« Koliko stane blagoslov hiše? »Malo s šnopcem zalijemo, pa je v redu.« Pogreb? »Takrat je treba vedno s šnopcem malo zaliti.« Kaj pa, če si v stiski? »Če je kaj narobe, malo šnopčka popijemo, pa gremo naprej.« Vse se da rešiti s požirkom.

Na trenutke se je zdelo, kot da gledamo stand up, drugič, kot da smo v bifeju in bi bil že skrajni čas, da gremo domov. A bi lagali, če bi zapisali, da se nismo zabavali. Kerin se je pred dvema letoma vrnil z Madagaskarja in je sedaj župnik v Brusnicah. Nekaj pa nam da misliti, da so kelihi v tamkajšnji župniji zmeraj polni.