Wavves: Spun

2025, Ghost Ramp

+ + +

Prvi dve plošči Nathana Williamsa sta izjemni, čeprav zvenita, kot bi bili posneti s krompirjem. Ta radikalno lo-fi zvok je na prelomni plošči King of the Beach (2010) nekoliko ukrotil in se tako prebil v vrh ameriške indie smetane, a le začasno. Zdaj, po dobrem desetletju spodletelega poustvarjanja zvoka, s katerim je doživel svojih pet minut slave, pa je očitno napočil trenutek za spremembo: s produkcijsko pomočjo Travisa Barkerja (Blink-182) je zvok še dodatno sčistil, kar je bila velika napaka. Album je namreč absolutna vrnitev k formi, po kakovosti songwritinga se lahko primerja z vrhunci Wavvesovega opusa, a zloščena produkcija mu ne laska, saj s soncem prežgani noise pop, s katerim si je ustvaril ime, preobrazi v dokaj običajen pop punk.