Topovi Ursule von der Leyen

»Večji, pametnejši in ostrejši«. S to krilatico evropska komisija promovira predlog novega večletnega proračuna Evropske unije 2028– 2034, največjega doslej, s predvideno porabo 1985 tisoč milijard evrov v sedmih letih. Kaj je prioriteta, »maslo ali topovi«, je bilo na bruseljskih ulicah očitno že prejšnjo sredo, ko je predsednica komisije Ursula von der Leyen sredi počitniškega julija uradno predstavila predlog novega razreza: pred komisijo so protestirali kmetje in okoljevarstveniki, na približno 20 minut oddaljenem sedežu lobističnega Združenja evropske letalske, varnostne in obrambne industrije (ASD) pa so zagotovo praznovali.

Združenje ASD je še dan pred predstavitvijo predloga proračuna po pisanju bruseljskega portala Euractiv, specializiranega za poročanje o politiki EU, v posebnem dopisu opozorilo komisijo, da mora proračunski minimum za začetek obnove evropskih obrambnih industrijskih zmogljivosti znašati vsaj 100 milijard evrov. Združenje je registrirano kot lobistična organizacija in vključuje vsa ključna evropska podjetja »obrambne, vesoljske in letalske« industrije, kar so evfemizmi za orožarje, kot so italijanski Leonardo, ki je eden glavnih dobaviteljev orožja Izraelu, Airbus, nemški Rheinmetall in švedski Saab, ki je iz avtomobilske prešel v orožarsko industrijo.

Komisija pod Ursulo von der Leyen je šla v predlogu novega proračuna 2028–2034 višje: za »obrambo in vesolje« je neposredno predvidenih 131 milijard evrov ali skoraj tretjina vsega denarja znotraj krovnega evropskega sklada za konkurenčnost. Gre za nov krovni sklad, prek katerega bi EU podprla strateške tehnologije prihodnosti in – če strnemo uradna gradiva komisije – poskušala ujeti zaostanek, ki ga je EU pridelala v zadnjih 30 letih na različnih področjih, s tehnološkim razvojem, uspešnostjo raziskav in inovacij, razvojem infrastrukture, dinamiko trga in industrijskimi zmogljivostmi vred. Sklad bi v obdobju 2028–2034 združeval dobrih 409 milijard evrov, od tega bi 175 milijard evrov prispeval glavni raziskovalni in inovacijski program EU Obzorje Evropa, izdatki za obrambo in vesolje pa bi znašali 131 milijard. »To je petkrat več kot danes,« je v sredo poudarila Ursula von der Leyen. In dodala: »Ker vemo, da je varnost glavna skrb državljanov in vlad, bomo s tem okrepili našo industrijsko bazo in naše zmogljivosti.«

Ob teh sklicevanjih na varnost je evropska mreža krovnih organizacij civilne družbe Civil Society Europe predsednico komisije nedavno opozorila, da varnost niti v kontekstu novega proračuna EU ne sme biti ozko opredeljena z militarizacijo ali bojem proti zunanjim tveganjem: »V zunanjih in notranjih politikah je ključno okrepiti, preoblikovati in povezati obrambo EU z vzpostavljanjem miru in zmanjševanjem polarizacije, preprečevanjem konfliktov, kriznim upravljanjem, s krepitvijo civilne družbe, kjer ima ta ključno vlogo pri obnovi, ter z razvojnimi politikami.« Ob tem le ena primerjava: ob 131 milijardah evrov za »obrambo in vesolje« je v istem predlogu za »čisti prehod in razogljičenje industrije« predvidenih 67 milijard evrov, torej v grobem pol manj, in to ob dejstvu, da bo večina denarja za čisti prehod in razogljičenje pokritega s prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ETS (41 milijard), le 26 milijard bi šlo iz proračuna EU.

Kaj je prioriteta, »maslo ali topovi«, je bilo na bruseljskih ulicah očitno že prejšnjo sredo.

Vojaška infrastruktura bo sicer favorizirana tudi prek drugih programov v proračunu EU, znatno naj bi se povečale naložbe v kibernetsko varnost in infrastrukturo z dvojno, civilno-vojaško rabo. Primer zadnjega je »vojaška mobilnost«, za katero naj bi v letih 2028–2034 šlo 17,7 milijarde evrov, kar je podeseterjenje. »Vojaško mobilnost povečujemo za desetkrat – ta je del prometa, tako da se lahko naše oborožene sile premikajo hitreje, bolje in skupaj,« je razložila Ursula von der Leyen. Teh 17,7 milijarde je sicer del skupaj 52 milijard evrov naložb v transportno infrastrukturo, ki so predvidene v obdobju 2028–2034.

In kdo ob vojaški industriji še pridobiva s predlaganim proračunom EU? Vplivni bruseljski medij Politico navaja digitalne tehnologije, plačnike računov za elektriko, vzhodne države in Ukrajino.

Za digitalne tehnologije bi v okviru novega, že omenjenega evropskega sklada za konkurenčnost v letih 2028–2034 šlo skoraj 55 milijard evrov, kar je petkrat več glede na veljavni proračun 2021– 2027. Komisija poudarja zlasti potrebo po razvoju »vrhunske in varne digitalne infrastrukture, kot so omrežja z visoko zmogljivostjo in giga tovarne umetne inteligence«. Koliko bodo zares zmagovalci rekordnega proračuna EU plačniki elektrike in kdaj, je vprašanje. Pri Politicu jim zmago pripisujejo zaradi predlaganega občutnega dviga vlaganj v ključno energetsko infrastrukturo, zlasti v omrežja in čezmejne povezovalne daljnovode: za te projekte je v obdobju 2028–2034 predvidenih skoraj 30 milijard evrov, v obdobju 2021– 2027 pa zgolj šest milijard.

Nekatere države Vzhodne Evrope naj bi bile »zmagovalke« zaradi predloga komisije, da bi se pri delitvi sredstev iz novega proračuna EU upoštevala tudi dodatna tveganja. Države, ki mejijo z Ukrajino, Rusijo in Belorusijo, naj bi na ta račun dobile več denarja, piše Politico. V predlogu proračuna je že predlagana razdelitev več kot 800 milijard evrov prek tako imenovanih nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov, ki so novost in naj bi zagotovili bolj strateško, skladno in enostavno delitev denarja EU iz doslej ločenih 14 skladov EU, to je od kohezijskega sklada do sklada za regionalni razvoj in pravični prehod. Po objavljeni razdelitvi daleč največ denarja med 27 državami EU pripada skupni sosedi Belorusije in Ukrajine, torej Poljski, in sicer 123 milijard evrov. Sledijo Francija, Španija, Italija in Nemčija, ki bi dobile od 90 do 68 milijard, ter Romunija s 60 milijardami, ki ima sicer v EU ob Poljski najdaljšo mejo z Ukrajino. Madžarska in Slovaška, ki tudi mejita na Ukrajino, bi dobili blizu 38 oziroma 20 milijard evrov, Slovenija, za primerjavo, pa 5,4 milijarde, s čimer je na repu – po predlogu bi iz tega vira v obdobju 2028–2034 manj pripadlo le Cipru, Malti in Luksemburgu. Za Ukrajino je v naslednjem sedemletnem obdobju predvidenih 100 milijard evrov, kaže gradivo komisije.

Med zmagovalci naj bi bili glede na obdobje 2021–2027 tudi kultura, mediji in organizacije civilne družbe, ki bi po novem proračunu EU dobili program AgoraEU, vreden 8,6 milijarde evrov. Program, ki temelji na programih Ustvarjalna Evropa ter Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV), naj bi podpiral medijsko svobodo, državljanske pravice, demokracijo in raznolikost. Podporo medijem, za katere naj bi šlo 3,2 milijarde, komisija utemeljuje: »Avdiovizualni sektor se srečuje z močno konkurenco iz tujine in izzivi, povezanimi z večjo vlogo platform. Na področju informativnih medijev postajajo vse manjša pluralnost medijev in dezinformacije grožnja za evropski projekt in demokracijo.« Ob navdušenju nad zneskom, ki pokriva tri široka področja, omenimo zgolj, da je v istem proračunu EU predlagano zvišanje denarja za agencijo Frontex, ki državam EU »pomaga pri nadzoru zunanje meje in obvladovanju migracijskih tokov«: za novo sedemletno obdobje bi Frontex dobil 11,9 milijarde evrov, letni proračun bi se z lanskih 922 milijonov evrov do leta 2034 zvišal na 2,1 milijarde evrov.

Kdo so še poraženci proračuna EU? »Okoli 14. ure se je več sto kmetov zbralo na trgu Place du Luxembourg v bližini evropskega parlamenta, nato pa so v policijskem spremstvu šli do sedeža evropske komisije na trgu Place Schuman,« je dogajanje minulo sredo opisala agencija Belga, v Bruslju so protestirale tudi organizacije kmetov iz Nemčije, Španije, Francije in Portugalske.

Razlog? V veljavnem EU proračunu 2021–2027 je skupna kmetijska politika samostojna postavka, težka skoraj 386 milijard evrov in razdeljena na neposredna plačila kmetom (291 milijard) in na financiranje razvoja podeželja (95 milijard evrov). Predlog novega proračuna EU pa predvideva novo, enotno platformo dodeljevanja denarja prek že omenjenih nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov. Konkretneje: v predlogu novega proračuna EU je samostojna le postavka, ki napoveduje 296 milijard evrov neposrednih dohodkovnih podpor kmetom, ni pa več samostojne postavke za razvoj podeželja. To kmetje razumejo kot nedopustno 20-odstotno zmanjšanje sredstev za kmetijstvo.

Podobna usoda je doletela program LIFE, iz katerega se zadnjih 30 let financirajo projekti, povezani z naravo, vodo, zrakom, blaženjem podnebnih sprememb, v obdobju 2021–2027 pa znaša 5,4 milijarde evrov. »Po zaslugi programa LIFE ima zdaj 1,5 milijona ljudi koristi od izboljšane kakovosti zraka, 42 odstotka ciljnih vrst pa napreduje pri doseganju varstvenega statusa,« je zapisala komisija leta 2021, zdaj pa želi vsebine LIFE vključiti v enega od predvidenih novih mega skladov, to je v evropski sklad za konkurenčnost. Proti temu so se že minulo sredo ostro odzvali v Evropskem uradu za okolje, največji mreži okoljskih nevladnih organizacij v Evropi, in uporabili besedno igro, da je predlog novega EU proračuna »življenjsko ogrožajoč« (»A LIFE-threatening budget«): »Izguba programa LIFE ni poenostavitev – to je sabotaža. Njegova razveljavitev in združitev preostalega dela v širši sklad za konkurenčnost, s čimer bi se odstranila biotska raznovrstnost in okolje, bi izničili eno najučinkovitejših orodij EU ravno takrat, ko ga najbolj potrebujemo.«

Vsi proračunski »topovi« Ursule von der Leyen so zdaj jasni, a jasno je tudi, da že ima močnega nasprotnika – nemškega kanclerja Merza. Ta za »nerazumno« označuje povečanje proračuna EU (za okoli 700 milijard) v času, ko vse države članice omejujejo proračune, nasprotuje pa tudi predvidenim davkom. Še to: iz proračuna EU naj bi za administracijo EU v letih 2028–2034 šlo 118 milijard evrov, v proračunu 2021–2027 pa je bil ta znesek 82,5 milijarde.