Militarizacija, d. o. o.

Vlada je prejšnjo sredo sprejela »strategijo obrambne industrije« – strategijo, o kateri ni tekla nobena razprava v slovenski javnosti in katere besedilo je javno objavila skoraj teden dni kasneje, ta torek popoldne. Eden konkretnejših ciljev strategije je, da bo upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding, ustanovil novo državno obrambno podjetje. Se tako uresničuje načrt, o katerem se je špekuliralo pred meseci in po katerem bi v Sloveniji dobili mega podjetje za proizvodnjo oborožitvenih sistemov, ki bi ga država vzpostavila z domačim orožarskim podjetjem Valhalla Turrets in nemškim Rheinmetallom?

Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga od septembra 2022 vodi Žiga Debeljak in kamor je februarja letos migriral vplivni državni sekretar obrambnega ministrstva in skesanec SDS, nekoč tesni sodelavec Janeza Janše Damir Črnčec, javnosti ne odgovarjajo vsebinsko. Ko smo SDH pred dvema tednoma vprašali, ali bo kot upravljavec premoženja podprl transformacijo podjetij in vstop v dobaviteljske verige oborožitvene industrije, nas je vodja korporativnega komuniciranja Dušica Vehovar Zajc odslovila s standardiziranim odgovorom, da so dolžni varovati vse podatke, okoliščine, načrte in namere o naložbah in da to velja tudi za to temo. Tudi Žiga Debeljak kot predsednik uprave državne družbe, ki upravlja 12 milijard evrov državnega premoženja in na mesec prejema več kot 13.280 evrov bruto plače, intervjujev ne daje. Javne baze sicer razkrivajo, da se vodilni SDH vendar radi kažejo na druge načine: pred mesecem dni sta Debeljak in drugi član uprave Janez Tomšič podpisala 24-mesečni pogodbi za najem treh prestižnih električnih avtomobilov, dveh povsem novih tesel letnik 2025 Y Long Range AWD in audija A6 SB eTron Q.Business. Za najem vseh treh vozil bo državni holding plačeval 4316 evrov na mesec, v dveh letih to znese kar 103.584 evrov. S SDH nam niso potrdili, a tudi zanikali ne, da bodo nove avte dobili Debeljak, Tomšič in Črnčec, ki je zaposlen kot Debeljakov pomočnik za korporativno varnost. Je pa tudi jasno, da se na državnem holdingu ne ozirajo na globalne pozive k bojkotu tesel zaradi nedemokratičnih rabot največjega lastnika Tesle Elona Muska – ne le v času sodelovanja z Donaldom Trumpom.

A nazaj k novi strategiji razvoja obrambne industrije, pod katero je prvi podpisan državni sekretar obrambnega ministrstva Boštjan Pavlin, ki je februarja nasledil Črnčeca, ko je ta odšel na Slovenski državni holding. Odsotnost vsakršne razprave v javnosti o tej novi razvojni smeri je utemeljena s stavkom: »Države članice Nata in EU smo se zavezale, da bomo pospešile rast obrambne industrije in proizvodnje.« Iz razvojne usmerjenosti v zeleni prehod, ki je znanstveno utemeljen in je preživitvena nuja, zdaj pospešeno prehajamo v nov razvojni fokus EU, ki je obramba oziroma po mnenju nekaterih »Natova nakupovalna mrzlica« in je posledica političnega dogovora s 25. junija na vrhu Nata v Haagu, da se do leta 2035 za obrambo nameni pet odstotkov BDP. Evropska komisija pod Ursulo von der Leyen posledično predlaga v proračunu EU 2028–2034 petkratno povišanje porabe za »obrambo in vesolje«, z 28 na 131 milijard evrov.

»Levica podpira to, da razvojni denar pride v Slovenijo,« je po seji vlade povedal minister Levice Luka Mesec. »Drugo vprašanje pa je, za kaj bo ta denar uporabljen. Če me vprašate, ali naj se s tem denarjem razvija tehnologija, ki bo uporabna za dvojno rabo, potem je moj odgovor ja. Če se s tem denarjem razvija tehnologija, ki bo proizvajala orožje, potem je pa odgovor ne.«

V strategiji ni opredeljeno, kaj je »obrambna industrija« in kaj bomo pospeševali prednostno. Gre za širok pojem in očitni evfemizem, torej olepšavo industrije, ki vključuje tudi proizvode za uničevanje, pohabljanje in ubijanje – besed, ki jih ne omenja nobena strategija. V »obrambno industrijo« spada na primer tudi izraelsko državno podjetje Rafael, ki je 7. julija na omrežju Elona Muska X objavilo reklamo za svoj sistem brezpilotnih letalnikov Spike Firefly. Del reklame je bil 15-sekundni posnetek iz Gaze, kjer dron zasleduje bežečo osebo v stavbo, tam pa sledi eksplozija. Ob objavi, kjer se Rafael hvali s »preizkušeno natančnostjo«, je posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino Francesca Albanese poudarila zavržnost, da orožarji posnetke ubijanja Palestincev uporabljajo kot marketinško orodje: »Nekaznovanost je tista, ki spodbuja takšno izprijenost.« Kot obrambna industrija se pri nas samoopredeljuje 124 podjetij, tudi Boscarol, Dewesoft, SIJ, Talum in Riko ter ljubljanska fakulteta za strojništvo. Skupaj torej 125 članov Grozda obrambne industrije Slovenije se uvršča v sedem skupin: orožje in strelivo, osebna zaščitna oprema, informacijska tehnologija in kibernetska varnost, optika, elektronika in komunikacije, pa raziskave in razvoj, vozila, plovila in zrakoplovi ter trgovina in podpora poslovanju. Omenjeni Rafael bi se v tej razdelitvi verjetno samouvrstil med »vozila, plovila in zrakoplovi«.

Nova 11-stranska strategija je torej načrt krepitve te industrije. Prednostni obrambni proizvodi naj bi bili šele določeni, obrambno ministrstvo Boruta Sajovica jih bo določilo v sodelovanju z obrambnim grozdom, znanstvenoraziskovalnimi institucijami, ministrstvoma Matjaža Hana in Igorja Papiča ter SID banko. »Država bo spodbujala proizvodnjo končnih proizvodov z višjo oziroma visoko dodano vrednostjo, ob smiselnem upoštevanju okoljskih standardov,« piše v strategiji (kaj pomeni »smiselno upoštevanje«, se da le slutiti). Spodbujalo se bo »vključevanje slovenske znanosti na obrambno področje«, podjetjem, ki bodo razvijala in proizvajala »obrambne proizvode«, se bo zagotovilo »neprekinjeno ugodno dolžniško financiranje: nižja obrestna mera, dolge ročnosti, moratoriji, ugodnejša zavarovanja ali brez zavarovanja«, zdaj jih namreč banke ne podpirajo.

Strategija poudarja, da je treba »povečati strateška vlaganja v ključna domača podjetja v obrambni panogi ter povečati vlogo države oziroma državnega vpliva na njihovo upravljanje«, nujna da so »velika industrijska obrambna podjetja in konzorciji«. In v tem delu naj bi vodilno vlogo dobilo novo državno podjetje, »družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) s področja obrambe, varnosti in odpornosti«, katere ustanovitev so v ponedeljek že podprli nadzorniki Slovenskega državnega holdinga, torej Suzana Bolčič Agostini, Franjo Bobinac in Miro Medvešek.

Že marca so v oddaji Tarča na RTV Slovenija preverjali informacije, da bo država prek Slovenskega državnega holdinga (so)ustanovila največje orožarsko podjetje pri nas: skupaj s podjetjem Valhalla Turrets iz Komende in enim največjih evropskih proizvajalcev orožja nemškim Rheinmetallom naj bi ustanovila podjetje za proizvodnjo oborožitvenih sistemov. Ta projekt naj bi bil tudi razlog za prestop Damirja Črnčeca z ministrstva na holding, a tudi takrat so s slednjega novinarsko poizvedovanje odslovili brez vsebinskega odgovora. Prejšnjo sredo sprejeta strategija razvoja obrambne industrije opisani podjem omogoča: ena od ključnih dejavnosti novega državnega d. o. o. bo po strategiji »ustvarjanje strateških partnerstev s slovenskimi in/ali mednarodnimi podjetji s področja obrambe, varnosti in odpornosti«.

Miloš Milosavljević, lastnik in direktor Valhalla Turrets, nam je v torek zatrdil: »Do sedaj nismo imeli popolnoma nobenih pogovorov s SDH. S podjetjem Rheinmetall se že nekaj časa pogovarjamo o možnem sodelovanju, vendar do dogovora še ni prišlo.«

Podjetje Valhalla Turrets (valhala je v nordijski mitologiji dvorana padlih v bitki, turret pa je angleški izraz za kupolo) je član obrambnega grozda in znano predvsem kot ponudnik daljinsko vodenih kupol in oborožitvenih postaj, ki so montirane na vojaška vozila. Od ministrstva za obrambo je od prvega posla avgusta 2023 doslej prejelo že 17,6 milijona evrov, marca letos je ministrstvo pri konzorciju pod vodstvom Valhalle Turrets za 45 milijonov evrov naročilo 12 oborožitvenih postaj, ki imajo integriran protiletalski in protidronski top Rheinmetalla. Rekordni posel se podjetju Valhalla Turrets šele obeta, saj je vlada januarja letos dala ministrstvu zeleno luč za nabavo novih 106 oklepnikov Patria 8x8, v ta kar 700 milijonov evrov vredni posel pa naj bi bila že vključena tudi nabava omenjenih oborožitvenih postaj. In prav tukaj naj bi bil zametek razvoja skupnega podjetja z Rheinmetallom v Sloveniji.

Iz Rheinmetalla so odgovorili, da trenutno niso seznanjeni z nobenimi neposrednimi pogovori s Slovenskim državnim holdingom: »Vendar pa smo v rednem stiku z Valhalla Turrets.« Rheinmetall prav tako (še?) ni naštet med proizvajalci orožja, ki bodo oktobra razstavljali na Celjskem sejmu, ko bo tam prva velika mednarodna in za javnost zaprta orožarska konferenca in kjer bo panelist tudi omenjeni Damir Črnčec s SDH.

Še to: v strategiji razvoja naše obrambne industrije je sicer le en stavek namenjen (ne)etični komponenti te industrije, in sicer v delu, ki govori o izvozu: »Ne sme se dovoliti, da bi izvoz obrambnih proizvodov spodkopaval demokratične legitimne cilje v zunanji, varnostni in obrambni politiki, spodbujal regionalne konflikte ali omogočal kršitve človekovih pravic.«