Zmaga loške iniciative

Civilna iniciativa »Loka, mesto vseh«, ki združuje skoraj tisoč občanov Škofje Loke, je na upravnem sodišču nedavno dosegla pomembno zmago: priznan ji je status stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za Malo hidroelektrarno Puštal.

Gre za hidroelektrarno, ki jo želi zasebnik zgraditi pod Hudičevo brvjo, to je lesenim mostom, ki povezuje središče Škofje Loke s Puštalom in ki jo je v vodni ujmi avgusta 2023 odnesla narasla Poljanska Sora. Ravno to uničenje ob poplavi je tudi eden od razlogov, da hidroelektrarni Občina Škofja Loka nasprotuje. Na ministrstvu za naravne vire in prostor tudi izpodbija gradbeno dovoljenje, ki ga je 21. maja letos zasebnemu investitorju izdala Upravna enota Škofja Loka.

Na občini razkrivajo skoraj neverjetno dejstvo: čeprav je neposredno območje 4. avgusta 2023 prizadela rušilna poplava, je škofjeloška upravna enota postopek izdaje gradbenega dovoljenja za malo hidroelektrarno nadaljevala in izpeljala na podlagi mnenj, ki so jih pristojne institucije izdale pred poplavami. »Pristojni mnenjedajalci bi morali mnenja izdati po izrednem dogodku poplav v avgustu 2023, ki pomenijo bistveno spremembo okoliščin in te okoliščine upoštevati pri izdaji novih mnenj. Še zlasti to velja za vodno soglasje Direkcije za vode oziroma Ministrstva za okolje z dne 12. marca 2020, ki je bilo torej izdano pred izrednim dogodkom,« pojasnjujejo na občini. Vodna ujma avgusta 2023 je razkrila ranljivost območja, denimo Hudičevo brv čez Poljansko Soro, ki je v neposredni bližini, so morali ob rekonstrukciji v skladu z novimi prilagoditvenimi smernicami za povečano odpornost proti poplavam direkcije za vode dvigniti za približno en meter nad koto, to je višino vodne gladine, ki jo doseže reka ob stoletni vodi, torej ekstremnem poplavnem dogodku, ki se statistično pojavi enkrat na sto let. Občina je v pritožbi zoper maja letos izdano gradbeno dovoljenje opozorila še na druge kršitve, na primer, da kot lastnica sosednjega zemljišča investitorju v hidroelektrarno ni dala potrebnih soglasij, opozarja pa tudi na druge vplive projekta, tudi na kopalno območje v Puštalu in na videz prepoznavne in doslej varovane krajinske podobe.

Zdaj, kot že omenjeno, pa besedo in status stranskega udeleženca pri izdaji gradbenega dovoljenja dobivajo tudi občani Škofje Loke, združeni v civilno iniciativo. Sodba upravnega sodišča, v kateri se sodnica Irena Polak Remškar sklicuje tudi na prakso Sodišča EU, je pomembna vsaj v dveh točkah. Prvič, ker iniciativi priznava stransko udeležbo v projektu, za katerega po zakonu sicer ni treba izpeljati presoje vplivov na okolje (ker nazivna moč načrtovane male hidroelektrarne ne dosega mejnih dveh megavatov, hkrati zadržana voda ne bi presegala enega milijona kubičnih metrov). Po sodnici je status upravičen, saj gre za odločanje o posegu v območje Natura 2000, ki je del posebej varovanega območja. In drugič, sodba je pomembna tudi zato, ker priznava status stranske udeleženke civilni iniciativi, ki nima formalnega statusa nevladne organizacije v javnem interesu po zakonu o varstvu okolja – prav s tem razlogom je upravna enota civilni iniciativi, ki jo zastopata Darja Matjašec in Katka Žbogar, maja 2023 zavrnila status. A sodnica opozarja, da iniciativi pripada status zainteresirane javnosti pri okoljskem odločanju po gradbenem zakonu.