8. 8. 2025 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Ilan Pappé: Etnično čiščenje Palestine, 1948
Ciceron, Mengeš, 2025, prevod: Andrej Poznič, 29,90 €
+ + + +
Judovski zgodovinar, ki je bil profesor na Univerzi v Hajfi, je kmalu po objavi te knjige zaradi groženj s smrtjo emigriral in zdaj predava v angleškem Exetru.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
+ + + +
Judovski zgodovinar, ki je bil profesor na Univerzi v Hajfi, je kmalu po objavi te knjige zaradi groženj s smrtjo emigriral in zdaj predava v angleškem Exetru.
V delu polemizira s tezo, da je bil množični eksodus Palestincev posledica napada arabskih držav na Izrael. Kronološko je prepričljiv, ko dejstva povezuje z delom in načrti tajne konzultante, ki je pod vodstvom predsednika Guriona s paravojaškimi enotami izvajala sistematične napade na palestinska mesta in vasi, iz katerih je bilo še pred začetkom vojne pregnanih četrt milijona arabskih staroselcev. Metodološko pa je v nasprotju s samim seboj, ko danes pravi, da Hamas ni teroristična organizacija, saj je le odgovor na polstoletni terorizem izraelskih oblasti. Tega principa zgodovinskega konteksta namreč ne uporabi pri ustanovitvi konzultante, saj je ne pojasni kot reakcije na oborožene arabske skupine, ki so pred letom 1948 izvajale napade na judovsko prebivalstvo.
Na ravni vsebine je pri palestinskih žrtvah natančen: beleži podrobne napade in poda natančne slike opustošenja ter število žrtev in pregnanih Palestincev, pri drugi strani pa uporablja abstrahirane enostavčne opise: vojska arabskih prostovoljcev je na neki točki okrepila svoje sovražnosti proti judovskim konvojem in naselbinam. Avtor vsebinsko ni tendenciozen, navede tudi primere, ko so posamezne arabske vasi ostale nedotaknjene, a konča, da je to vprašanje zapleteno, ne da bi ga poskusil raziskati. Pred tem sicer nakaže odgovor na primeru dveh vasi, ki ju je napadla elitna skupina Hagana, arabsko prebivalstvo pa so ironično rešile enote najskrajnejše sionistične skupine Sternova tolpa; vaški voditelji so namreč z njo razvili prisrčne odnose.
Poglobljeno delo, ki poudarja judovsko nasilje in premoč v orožju, vstran pa potisne dejstvo, da ni šlo za mirno deželo, ampak da je bilo tudi arabsko civilno prebivalstvo krepko oboroženo in bojno dejavno.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.