Smrt deklice. Smrt naroda.

V četrtek naj bi z zborom v Sloveniji nastopila desetletna Sara, Palestinka iz Gaze. A ni, ker je bila ubita v izraelskem raketnem napadu. 

Medtem ko z varne razdalje iz dneva v dan prištevamo nove in nove mrtve Palestince in premlevamo, katere metode brisanja nekega naroda so bolj zavržne in katere manj, smo tudi doma vendarle priča realnim, skorajda oprijemljivim posledicam genocida v Gazi. V ponedeljek opoldne je v središču Ljubljane potekal nekoliko drugačen protestni shod – več deset glasbenikov je igralo v spomin na desetletno Saro Hamed Elkarnavi, ki je bila nekaj dni pred tem v zgodnjih jutranjih urah skupaj s starši in sorojencema ubita v izraelskem raketnem napadu v Gazi.

Družine, civilisti v Gazi vsakodnevno umirajo pod kroglami, bombami, raketami, od lakote … Ne poznamo jih, vsega tega ne vidimo, ne občutimo. Desetletna Sara pa je imela povezavo s Slovenijo, v četrtek, 7. avgusta, bi tu – resda prek videopovezave, a vseeno – nastopila na Koncertu za Gazo na gradu Snežnik, kjer poteka festival Plavajoči grad. Sara je bila namreč članica pevskega zbora Ahaziž iz Gaze, ki deluje pod vodstvom mentorice Samar Elbana in je potem v četrtek nastopil skupaj z edinstvenim Etno Histeria World Ochestra. Gre za ad hoc orkester, ki se pod vodstvom Mitje Solceta že 20 let vsako leto zbere v drugačni sestavi in je sestavljen iz številnih glasbenikov z različnih koncev sveta (letos 84 glasbenikov iz 21 držav), po Sloveniji pa v tednu dni izvede številne koncerte in nastope.

Nedavni, ljubljanski »nastop« tega orkestra, ki je bil predvsem protestni shod v spomin na ubito palestinsko deklico, seveda ni bil eden izmed vnaprej predvidenih. Mitja Solce je po ljubljanskem protestnem shodu pojasnil, da so se odločili »za državljansko, za splošno neposlušnost, šli bomo proti sistemu, kakor smo šli danes, na ulice, ustavili promet, v trgovine in restavracije. Z glasbo želimo prinesti optimizem in pokazati ustvarjalnost, ki se v Gazi dogaja ta trenutek. Ta trenutek je zborček skupaj in vadi, čeprav je ena izmed njih umrla.« Pravi, da želijo prispevati k zavedanju o tem, da ni dovolj zgolj zavedanje o tem, kaj se dogaja v Gazi, pač pa je treba storiti tudi kaj več. Mi bomo to storili tako, da »vsaj za trenutek ustavimo naš sistem, ki povzroča in tudi financira dogajanje v Gazi. V našem orkestru je skoraj 90 glasbenikov iz vsega sveta, tudi iz Izraela, in vsem sem sporočil, da ko sodelujejo v orkestru, so avtomatično angažirani v odnosu do Gaze, in vsi so se strinjali s tem, imeli smo zgolj eno odpoved. Po mojem mnenju smo umetniki tisti, ki se v takšnih trenutkih moramo izpostaviti, biti v prvih vrstah.« Civilnodružbeni pritisk glede Gaze sicer v Sloveniji še vztraja, vrstijo se protestni shodi, številni akademiki na čelu z Borisom Vezjakom pa so rektorja mariborske univerze Zdravka Kačiča pozvali k prekinitvi sodelovanja z izraelskimi ustanovami in odprtju študijskih mest za palestinske študente.

Doslej je bilo v skoraj dveh letih v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 60 tisoč Palestincev – od tega velika večina, vsaj 80 odstotkov, civilistov in kar tretjina otrok. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v torek sporočil namero »o popolni okupaciji Gaze«. Izrael zdaj nadzira okoli 75 odstotkov Gaze, izraelska vojska pa nad načrti o popolni zasedbi ni najbolj navdušena, saj naj bi to pomenilo večletno izčrpavajočo vojno s Hamasom. In seveda bi pomenilo tudi nadaljnje večletno izčrpavanje in desetkanje Palestincev.