Medvedov preveč, srnjadi premalo?

Iz leta v leto poslušamo, da je medvedov v slovenskih gozdovih preveč in jih je zato treba vsako leto odstreliti okoli 200, da se v gozdnem ekosistemu zagotavlja njihova primerna številnost. Čeprav so v Sloveniji populacije živalskih vrst, ki spadajo med veliko divjad, zaradi umetnega hranjena in s tem umetnega povečevanja v dobrem številčnem stanju, letos že slišimo prva opozorila, da se populacija srnjadi zmanjšuje.

Na to so marca na Dnevih lovstva v Celju opozarjali predstavniki Lovske zveze Slovenije. Nedavno pa smo na to temo prebrali članek na Svet24.si Kaj je razlog za drastičen upad števila srnjadi v naših gozdovih. V njem najdemo misli različnih strokovnjakov, da je »pomemben razlog, da imajo srne in njihovi mladiči vse več sovražnikov. V naravi nanje prežijo šakali, lisice, divji prašiči, risi, volkovi in celo medvedi.« Za slednje sicer potem izvemo, da to sploh ne drži, pa tudi divji prašiči in lisice najbrž »uplenijo« zares malo srn. Beremo, da so »poleg plenilcev tu še bolezni in zajedavci« in da je »kriv tudi promet«. In da zmanjševanje populacije srn, katere delež je med odstreljeno veliko divjadjo največji, pomeni tudi manjši odstrel. To pa pomeni nevarnost finančnih težav za lovske družine, ki se napajajo iz koncesijskih dajatev od odstreljene divjadi.

Gre za še enega od kazalcev, kako zmotno je splošno prepričanje, da se v gozdu izvaja upravljanje populacij divjih živali za potrebe ohranjanja ravnovesja, ki je porušeno zaradi človeka, narava pa naj si ne bi mogla pomagati sama, brez njegovega posredovanja. Razlogi za zmanjševanje populacije srn, ki se navajajo, so malenkostni v primerjavi z glavnimi izgubami, ki jih srnjad doživlja iz leta v leto. Na leto lovci v povprečju odstrelijo okoli 30 tisoč primerkov. Še celo lani, ko so jih odstrelili najmanj v zadnjih desetih letih, so jih odstrelili 26 tisoč. V čem je torej prava težava? V prometu, boleznih in zajedavcih ter naravnih sovražnikih, ki skupaj na leto pokončajo nekaj tisoč srn? Ali morda v lovcih, ki na leto ubijejo okoli 30 tisoč srn in srnjakov?

Lovska zveza na čelu s predsednikom Alojzom Kovšco za zmanjševanje populacije srnjadi krivi predvsem povečevanje populacije šakala. In opozarja, da bi bilo v prihodnje na nekaterih območjih morda potrebno ponovno naseljevanje srnjadi. Glede na število odstreljenih srn in srnjakov, ki vztraja navkljub »drastičnemu« zmanjšanju njihovega števila, je jasno, da šakala dojemajo kot konkurenco in da jih skrbi manjši odstrel, ne pa dobrobit ekosistema.

Rešitve so namreč na dlani. Recimo prepolovitev ali pa prenehanje lova na srnjad? Sploh tam, kjer pristojne skrbi njena maloštevilnost? Potem si bo populacija hitro opomogla. Noben šakal ali kak drug naravni predator ji ne bo mogel do živega.