Malcolm Lowry: Pod vulkanom

+ + + +

Z belim zajcem za šankom

Pod vulkanom je klasika o tem, kako (po)polno se v Mehiki v času španske državljanske vojne in tik pred drugo, ko je odmev fašizma globalno načel tudi prekolužne dežele in še dodatno razmajal njihove že tako neobstoječe strukture, konzul Firman vdaja alkoholu. Ne mezcala, samo mezcala ne, mu odmeva v glavi, ko na dan vrnitve bivše žene, ki ima očitno močan kompleks reševanja zablodelih duš, zmačkan tava po mestecu pod mehiškima vulkanoma. Vendar mu potem vedno znova natočijo, kar pijejo tudi sami. Ali pa sam naroči in vse skupaj potem drsi proti norosti, bogatim notranjim monologom in prividom z nejasnim statusom.

Spomini na odraščanje v Kašmirju in nekaj ne čisto jasnih herojstev v mornarici. Kupljena hišica na otočku na severu, v deželi, ki nima avtohtone žgane pijače. Pa v gostilni najdena roteča pisma bivše žene, igralke v drugorazrednih ameriških filmih, ki se je pred njim ali vmes zapletla še z nekaj prisotnimi – vse to je dobro odskočišče za bogati svet v konzulovi glavi. In postavljeno je pred bogato kuliserijo – v politično in sicer nemirno Mehiko z njenimi ne vedno razumljivimi odkloni, ljudmi na nejasni meji med servilnostjo in napadalnostjo, zraven je še dan mrtvih, ki je z razkošno kostumografijo navdihnil že režiserja Eisensteina, pa krstice iz marcipana in bela rebra okostnjakov na karnevalskih oblačilih.

Vse to konzula navdaja z mešanico fascinacije in strahu. Z mešanico, značilno za prisotnost svetega, pa tudi za njegov ljubezenski odnos do alkohola, ki ga žene od zakotnih žganjetočev do beznic in provizoričnih točilnih mest, kjer je že dolžan za zapitke. Na lovu je za ženo, ki odjaha z njegovim bratom, avanturistom in angažiranim na strani lojalistov v španski državljanski vojni, tej veliki generalki svetovnega spopada, vendar se potem pretežni del romana iščejo, drug drugega. To je divje potovanje po pijanskem podpodju manjšega mehiškega mesteca, kjer se ljudje pripravljajo na vojno in vulkani na izbruhe.

Angleški pesnik in pisatelj Malcom Lowry (1909–1957) je roman opremil z različnimi tehnikami in različnimi govorci. V konzulov govor se vpletajo stvari, ki jih je hotel napisati – kot vsi veliki pisatelji obeta knjigo, za katero ni jasno, ali jo je sploh kdaj začel pisati, jo pa zagotovo ne bo nikoli napisal – pa pisma in drobci spominov, ki se nenadzorovano, vendar očarljivo gladko in na vse strani povezljivo odbijajo v njegovi zamaknjeni zavesti. Siloviti notranji monologi so še posebej dramatični, ko je dilema – piti ali ne piti oziroma mezcal ali kaj blažjega – najmočnejša. Vse do silovitega finala, ki ga napove najprej neurje, potem truplo ob cesti pa čudno ravnanje potnikov na avtobusu in sploh vse; konzul najprej brbota in nato izbruhne od znotraj. Pod vulkanom je silovita, očitno iz prakse in ostrega, brezobzirnega opazovanja notranjega sveta spisana knjiga.