Trump in Putin proti Evropi

Kaj lahko pričakujemo od vrha na Aljaski?

Ko sem spomladi 2022 spremljal rusko okupacijo Ukrajine, sem bil globoko pretresen. Seveda so bili pretreseni tudi številni drugi, a zame konkretno je bilo najbolj nedoumljivo, kako lahko kdo v današnjem času razmišlja tako grobo in primitivno, kot je nakazovala tista vojaška akcija. Ruski načrt je bil, kot vemo danes, približno takšen: s tanki se bodo pripeljali v drugo državo, ki se bo hitro zlomila. Konkretno, ruski tanki naj bi zapeljali v mesta in vasi, ljudje bi se po tem prvotnem načrtu morali prestrašiti demonstracije sile in se podrediti novi oblasti, novemu gospodarju. Tako si je Putin zamišljal okupacijo Ukrajine. V nekaj dnevih se je želel popeljati s tanki v ukrajinska mesta, s Kijevom vred, ki naj bi prav tako hitro padel.

Ta ruski načrt je ob tem tudi razkril, kako si je oblast v Rusiji – Putin s svojimi svetovalci torej – zamišljala in predstavljala Ukrajino: kot šibko, deloma skorumpirano državo, razcepljeno, s številnimi identitetami, zmedeno, ki se bo hitro podredila demonstraciji sile. A tudi kako si je predstavljala Evropo: v skladu s prvotnim načrtom, ki je bil zgolj za eno stopnjo bolj groba akcija, kot jo je Putin že leta 2014 izpeljal z okupacijo Krima, bi Evropa morala ostati pasivna. Nekdo, ki načrtuje takšno akcijo, je torej predvideval, da bo mogoče podrediti ne le Ukrajino, ampak tudi Evropo. Kajti Evropa je – kot je v Rusiji dolga leta pred tem učil Putinov dvorni filozof Dugin – le skupnost brez vrednot, celina hladne preračunljivosti, ki jo naseljuje množica individualnih, brezbožnih konzumentov, ki jim ni nič sveto. Ti naj bi hitro izračunali, da se jim upor ne izplača. Ker najugodneje bo spet zamižati na eno oko in se izogniti dražjim računom za plin.

To se sicer ni zgodilo: Ukrajina se je uprla in poenotila, nekako je v tem konfliktu šele nastala. To dejstvo je najboljši dokaz velike strateške zmote in napačnega pogleda na Ukrajino, ki ga je očitno gojila ruska oblast. In nekako je, vsaj v filozofskem pogledu, Rusija to vojno izgubila: ni ji uspelo prepričati sveta, da je vojno začela iz utemeljenih oziroma pravih razlogov. A podobno velja tudi za Evropo. Ta tokrat ni šla po poti popuščanja in je nenadoma vsemu svetu, zlasti pa Putinu, dokazala, da ni le gospodarsko združenje, v katerem se vse vrti okoli denarja. Paradoksalno je, da se je v tem konfliktu kot največji takšen brezbožni preračunljivec izkazal Viktor Orbán, ki kot vojni dobičkar sklepa zavezništva s Putinom v zameno za ekonomske koristi, medtem ko ima sicer polna usta najrazličnejših vrednot in krščanskih načel. Orbán še vedno velja za prvoborca proti »liberalizmu«, torej proti Evropi, ki da je pozabila na tradicijo in zgodovino, proti Evropi, v kateri da ljudje uživajo v preširokih svoboščinah. A dejansko se je v tem konfliktu prav on izkazal za največjega preračunljivca.

V Ukrajini se na eni strani bije prava vojna, na drugi pa tudi ideološka. Zmeda je, priznajmo si, precejšnja. Janez Janša, naš glavni borec proti komunizmu in rusofiliji, ki je šel med prvimi v Kijev podpret Ukrajino, mora danes shajati z Orbánom, ki raje obiskuje Putina v Moskvi, ali pa mora biti na Trumpovi strani, ki Putina prej časti kot črti. Številni drugi v Sloveniji, ki so nekoč častili Putina, saj naj bi se edini upiral ameriškemu imperializmu, pa tudi več ne vedo, kaj naj si mislijo zdaj, ko sta se en in drugi imperializem zbližala. Vendar je preprosto: verjetno vsi vemo, da ni prav, kar je storila Rusija, hkrati pa vsi vsak dan izračunavamo, koliko smo pripravljeni za prava načela plačati. Tudi mnogi v Sloveniji to počno, včasih zapakirano v celofan pacifizma ali pa »realizma«.

In tako pridemo do napovedanega vrha med Trumpom in Putinom na Aljaski, kjer naj bi se voditelja sporazumela o razkosanju Ukrajine. Ne slepimo se. Aljaska ne bo prinesla nič drastično novega. Je pa to ena od potez v igri, ki bo koristila Putinu in Trumpu in ki bo pomenila še dodatni pritisk na Evropo in Ukrajino. Zato je bilo ta teden v Evropi toliko nervoze. In zato lahko že zdaj zapišemo: na tem vrhu bomo slišali cel seznam Putinovih zahtev, ki jih Ukrajina ne bo mogla sprejeti. Tako bo Ukrajina naslikana kot tista, ki si želi vojne in ki je morda celo zanjo kriva. In s tem si bo umil roke tudi Trump.