Intervju / »Če Evropi ne bo uspelo vzpostaviti večje samostojnosti na področju varnosti, potem je nerealno pričakovati, da bo čez nekaj let še sedela za globalno mizo najpomembnejših svetovnih odločevalcev« 

Bi za predlagani rekordni proračun Evropske unije 2028–2034, ki znaša skoraj 2000 milijard evrov, lahko rekli, da se ne sprašuje »maslo ali topovi«, ampak predlaga »maslo in zlasti topovi«? 

Najprej dve osnovni dejstvi. Proračun EU je v osnovi izredno majhen, saj znaša dober odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic EU, nacionalne javne finance pa so na ravni približno 50 odstotkov BND držav članic. In drugič, proračun EU se ne sme financirati z zadolževanjem. To, kar je predlagala evropska komisija, torej blizu 2000 milijard evrov za sedemletno obdobje, je ustreznik 1,26 odstotka BND EU. To je res nekaj več od 1,15 odstotka BND, kolikor znaša proračun EU v obdobju 2021– 2027, a treba je vedeti, da bo po letu 2028 treba začeti odplačevati dolg iz naslova zadolževanja EU za začasni finančni instrument, ki ga je po izbruhu covida oblikovala za spoprijemanje s takratno krizo. Če odštejemo sredstva za servisiranje tega dolga, je predlagani proračun EU za obdobje 2028–2034 na približno enaki realni ravni kot sedanji.