Intervju: Andrej Pleterski

V prispevku »Katoliško krščanstvo je najstarejša in najbolj totalitarna organizacija, kar jih imamo« z dne 8.8.2025, ki je bil objavljen v reviji Mladina 32 je dddr. Andrej Pleterski, pobudnik Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, v intervjuju navedel, da je kodeks zdravniške etike samo dokument, ki skozi čas doživlja spremembe in ga bo tudi v tem delu, ker ne sme biti protizakonit. Izjava se je nanašala na določbo Kodeksa zdravniške etike, ki določa, da zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru, v luči sprejetega Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ).

Zdravniška zbornica Slovenije v zvezi z navedenim pojasnjuje, da neskladnost Kodeksa zdravniške etike z veljavnimi predpisi ne zahteva njegove spremembe. Kot je enotno vzpostavljeno tudi v pravni teoriji, sta pravo in morala namreč dva sistema družbenih norm, ki se lahko razlikujeta in imata hkrati skupne točke. V zvezi z navedenim avtorji poudarjajo: »Med pravom in moralo je vselej ustrezna napetost, ki je del pravne in moralne igre. Napetost je produktivna, če utrjuje moralnost prava, in neustvarjalna, če duši moralo tam, kjer jo mora pravo spoštovati in na njej graditi (npr. pri zaupnem razmerju med bolnikom in zdravnikom).«.

Poklicnoetični kodeksi različnih poklicev so pri tem izraz določene objektivizirane morale in kot taki predstavljajo kompromisna pravila med moralnimi vrednotami posameznikov v določenem poklicu, določenem času in določenem prostoru. Njihov namen je pomagati posamezniku pri oblikovanju etičnih načel, po katerih se lahko ravnajo oziroma jih upoštevajo pri svojem ravnanju. Poklicnoetični kodeksi pa se spreminjajo hkrati s spreminjanjem družbenih vrednot in razvojem svoje stroke. Ob tem velja poudariti, da bi moralo pravo težiti k temu, da bi bile pravne norme čim bolj usklajene z normami poklicnoetičnih kodeksov. Dejstvo pa je, da zaradi razpršenosti in raznolikosti moral v družbi vedno obstajajo tudi pravne norme, ki se razhajajo s poklicnoetičnimi normami. Navedeno pa torej ne zahteva spremembe poklicnoetičnih kodeksov, pač pa ti lahko soobstajajo z drugačnimi oziroma nasprotnimi pravnimi normami.

V domači in tuji literaturi je jasno opredeljeno, da moralna in pravna pravila na določen način sobivajo, vendar se lahko tudi razhajajo. Zakoni nastajajo in izginjajo, prilagajajo se političnim večinam in okoliščinam v eni sami državi, medtem ko etična načela ostajajo trajnejša, saj niso vezana na državne meje. Prav ta trajnost etike je v zgodovini varovala pred zlorabami prava v totalitarnih sistemih, pri čemer je Hipokratova prisega eno izmed najstarejših pričevanj o dolžnosti zdravnika, da ne povzroča smrti pacienta. Zdravniške organizacije zato ne vidijo potrebe po spreminjanju etičnega kodeksa in ponovno apelirajo na zakonodajalca, naj premisli o etičnem primanjkljaju v zakonu, ki ga je sprejel.