Anamaria Bagarić / Plesalka, ki s plesom raziskuje notranjost

V plesni predstavi Preveč sveta se skriva v meni, kjer sledi filozofiji japonskega plesa buto, občinstvo ne vidi njenega obraza. Ona pa ne vidi njih. Pravzaprav je ves čas v ospredju njen hrbet – kot stičišče notranjega in zunanjega sveta, ki zanjo pomeni »pravi notranji jaz«. »Ko odstraniš dlani in obraz, vse, kar običajno kažeš drugim, ostane kot nekaj najbolj pristnega,« pravi plesalka in koreografinja Anamaria Bagarić (1991). Čeprav je vsaka izvedba predstave nekoliko drugačna, je hrbet vselej v ospredju. Skozenj poskuša izraziti prenasičenost informacij, ki se dan za dnem zažirajo v telo, in občutek nemoči, ki se pri tem poraja; odpreti vrata v notranji monolog telesa. Ples je zanjo vseživljenjsko raziskovanje.