Popolna zveza

za

Ljubezen.

Popolna zveza je romantična komedija, ki ni komična, do romantike – romantične ljubezni – pa je skeptična. Zato se prolog odvrti v kameni dobi – med jamskimi ljudmi, sredi jamske romance, sredi »popolne zveze«. Kot romantična verzija Kubrickove klasike 2001: Odiseja v vesolju. In Popolna zveza, film Celine Song, avtorice Preteklih življenj, je res Odiseja – zgodba o vračanju domov, metazgodba pravzaprav, saj po eni strani popisuje vračanje povnanjene, svojemu bistvu odtujene romantične komedije k sebi, k »duhu« romantične komedije, po drugi strani pa orisuje vračanje ponovno združenih ljubimcev k svojemu izvoru, k prekinjeni, izgubljeni ljubezni. A vmes morata premagati hudo, strašno, največjo oviro – ljubezen. Lucy (Dakota Johnson) je ženitna posrednica – analogna verzija aplikacije za zmenke, analogni algoritem za popolno zvezo, perfect match, tinder za bogate. Zaposlena je pri prestižnem newyorškem podjetju, ki prestižnim možem išče žene in prestižnim ženskam može, jasno, na osnovi skupka lastnosti in preferenc (potencialnih ujemanj), ki ga klienti in klientke iščejo, a tudi sama Lucy, ki je sicer prepričana, da se z nikomer ne ujema, in ki svoj posel res obvlada (kopica njenih »posredovanj« se je končala s poroko, happy endom), postane le tinderski predstavitveni skupek lastnosti in preferenc, ko na zabavi – v duhu Petdesetih odtenkov sive – spozna Harryja (Pedro Pascal), atraktivnega, inteligentnega, razgledanega, duhovitega, nežnega, netoksičnega finančnika (private equity), skupek lastnosti in preferenc, ki bi bil perfect match za vsako njeno klientko (če ne že kar za vsako žensko). Vsaj tako meni Lucy, ki pa na isti zabavi – v vlogi natakarja – sreča svojega nekdanjega fanta Johna (Chris Evans), revnega, nesojenega igralca, ki še vedno – pri dobrih štiridesetih – živi s trumo cimerjev in ki ga je pred leti pustila zaradi finančnih razlogov, saj njegova falirana igralska »kariera« ni obetala ekonomske varnosti in stabilnosti. Ljubezni se je odpovedala iz strahu pred revščino.

Kapitalizem, ki je vgrajen v ljubezen, jima ni obljubljal prihodnosti (in happy enda). A zdaj dobita novo priložnost – Lucy je dobro situirana, garant ekonomske varnosti in stabilnosti, John pa je v tej zvezi očitno ta, ki ve, kaj je ljubezen, navsezadnje, vsa ta leta ji je ostal zvest. V oni drugi zvezi pa je Lucy ta, ki ve, kaj je ljubezen (vrhunska ženitna posrednica), medtem ko je Harry bogat, garant ekonomske varnosti in stabilnosti. Vprašanje je le: bo Lucy pragmatično sprejela tradicionalno »žensko« vlogo v romantični zvezi (kot Julia Roberts v Čednem dekletu) ali bo John pragmatično sprejel tradicionalno »žensko« vlogo v romantični zvezi (kot Hugh Grant v Notting Hillu)? In seveda – vprašanje je: katera ljubimca bosta prevladala – tista, ki drug o drugem vnaprej vse vesta (Lucy + John), ali ona, ki drug o drugem vnaprej ničesar ne vesta (Lucy + Harry)? Tinderska ali tradicionalna, romantična ljubimca? Popolna zveza – revizija Lynovega Nespodobnega povabila, v katerem skuša revni zakonski par, Demi Moore in Woody Harrelson, nepremičninska agentka in falirani arhitekt, svojo večno ljubezen, ki traja že vse tja od gimnazije, rešiti tako, da ona noč za milijon dolarjev preživi s starejšim bogatašem (Robert Redford) – ne skriva, da si je ljubezen, ki jo je tako lahko preleviti v blago, produkt, transakcijo (tinderji to monetizirajo), izmislil kapitalizem, zato je do same ljubezni – ki jo slavijo romantične komedije in njihovi happy endi – skeptična (tem bolj, ker so samopredstavitve klientov, ki iščejo perfect match, posnete kot odpuščanja v filmu V zraku). Popolna zveza je vsebinsko resda romantična komedija, toda forma – vse deluje nekako mrtvo, letargično, inertno, brez energije – kaže brechtovsko distanco do romantične komedije. Vsebina kaže eno, toda forma to sproti kritizira in razveljavlja. (kino)