»Bilo bi neodgovorno, da bi državo potisnili v veliko finančno krizo«

Franciji grozi nova politična kriza

Franciji zaradi nestrinjanj glede proračuna grozi nova politična kriza, potem ko je premier Francois Bayrou v ponedeljek napovedal glasovanje o zaupnici njegovi vladi, ki bo 8. septembra. Vlada poziva h kompromisnim rešitvam, tako leva kot skrajno desna opozicija pa ji odrekata podporo, kar bi lahko pripeljalo do njenega padca.

Glasovanje o zaupnici vladi sledi napovedim o drastičnih proračunskih rezih, ki naj bi znašali skoraj 44 milijard evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Bayrou je ob napovedi glasovanja v ponedeljek opozoril, da je javni dolg dosegel okrog 3400 milijard evrov oz. približno 114 odstotkov francoskega BDP, kar po njegovem "predstavlja eksistencialno grožnjo", navaja bruseljski portal Euractiv.

Bayroujeva manjšinska vlada za nepriljubljene, a po njenem mnenju nujne proračunske ukrepe potrebuje podporo opozicijskih strank, vendar jim nasprotujeta tako skrajno desni Nacionalni zbor (RN), ki ima v parlamentu največje število sedežev, kot leva opozicija na čelu z Nepokorno Francijo (LFI).

Vodja RN Jordan Bardella je dejal, da je Bayrou z napovedjo glasovanja o zaupnici "praktično razglasil konec svoje vlade", nekdanja vodja stranke in njena vplivna članica Marine Le Pen pa je menila, da bi morali razpustiti parlament in razpisati nove volitve.

Proti Bayroujevim ukrepom so se poleg RN in LFI izrekle tudi preostale leve stranke. Vodja stranke Socialistov Olivier Faure je za francoski časnik Le Monde dejal, da je "Bayrou sam kriv za politično nestabilnost, ker je predlagal proračun, ki ga nihče ne podpira, niti njegovi volivci".

Le dva dni po glasovanju so za 10. september po celotni Franciji napovedani tudi obsežni protesti pod sloganom Blokirajmo vse, ki so jih poleg skrajne levice podprli številni sindikati, navaja britanski BBC.

Člani Bayroujeve vlade medtem pozivajo h kompromisnim rešitvam in politični odgovornosti.

"Bilo bi neodgovorno, da bi državo potisnili v veliko finančno krizo, katere posledice bi najprej prizadele najbolj ranljive in delovale proti interesom Francije," je po navedbah AFP dejal vodja konservativne stranke Republikancev (LR) in notranji minister Bruno Retailleau.

Vodja skrajno leve LFI Jean-Luc Melenchon pa je danes prst uperil v predsednika Emmanuela Macrona in ga v primeru padca vlade pozval k odstopu.

Macron se s tovrstnimi pozivi sooča že od julija lani, ko je po uspehu skrajne desnice na evropskih volitvah razpisal predčasne volitve, ki so francoski parlament praktično privedle v brezizhoden položaj. Vendar predsednik države kljub težavam vztraja, da bo ostal na položaju do konca mandata leta 2027.

Če bi parlament zavrnil zaupnico Bayrouju, bi Macron moral spet iskati novega predsednika vlade, ali pa razpisati ponovne predčasne parlamentarne volitve.