Plošča / Babymetal: Metal Forth

Obstaja glasba, ki je bila izumljena zgolj za to, da bi se nekateri ob njej počutili stari. Obstaja tudi muzika, zasnovana tako, da provocira zaprisežene častilce Ozzyja in Lemmyja. In obenem, subverzivno, rajca pravoverne metalce, ki ljubijo japonske animeje. Bombastična muzika tokijskega kawaii metal benda Babymetal (kawaii v japonščini pomeni luštkan) je eklatanten primer inženirsko zasnovanega benda, ki deluje kot igriva provokacija.

Dekliški trio z rotirajočimi članicami, aktiven od leta 2010, že dolgo ne dviga prahu kot v svojem zgodnjem obdobju, toda 15 let po ustanovitvi ga lahko opišemo kot preroškega, predvsem z vidika njegove ADHD-jevske intenzivnosti in mešanja globalnih glasbenih trendov in estetik. V osnovi gre za klasičen bend pop idolk, ki so jih, če uporabimo metaforo, v laboratoriju križali z bendom Slipknot. Združil naj bi jih bil tako imenovani Lisičji bog in jih na svet poslal, da se s svojo glasbo borijo proti »power idols«, ki so prepovedali vso glasbo, razen svoje lastne. Antifašistke, skratka! Na domačem kavču bi prav lahko namesto benda na odru gledali Netflixovo produkcijo s podobnim zapletom. Morda pa še pride. Babymetal, skratka, ni zajebancija. Oziroma je zajebancija ravno toliko, kolikor so bili zajebancija že nu metal bendi z začetka tisočletja – Korn, Limp Bizkit in Static-X. Ali pa navsezadnje mednarodno uspešna slovenska deathcore zasedba Within Destruction, ki se je morda celo zgledovala pri Japonkah. Vsi besni in strašni, kot mops z ovratnico proti volkovom.

Metal Forth, peta plošča zasedbe Babymetal, je visokoproračunski, velikopotezni metalski »blockbuster« z dolgim seznamom gostujočih imen, med katerimi so kitarist Tom Morello (Rage Against The Machine), novodobni prog rock šminkerji iz skupine Polyphia in pop pevka Poppy. Producent je ponovno Kobametal, ki za bendom stoji že od začetka in ga je koncipiral kot spektakel. Babymetal je namreč metalski gesamtkunstwerk s koreografijami, pirotehniko, maksimalističnimi vizualijami in vsem drugim potrebnim, da ljudje ne bi občutili dolgčasa: digitalno zveneči blast beati, eurodance sinti, epski kitarski soli s sintetično patino, nasploh veliko elektronskih zvokov, trapovske hi-hat triole in živalsko growlanje se izmenjujejo z otroško nedolžnimi glasovi v pocukranih refrenih, značilnih za uvodne špice animejskih klasik …

Album Metal Forth, ki v 35 minutah postreže z desetimi komadi, učinkuje kot dopaminski šus ob neprekinjenem gledanju reelov ekstremnega športa, a te obenem tudi izčrpa kot visoko intenzivni intervalni trening.