Manj denarja za najbolj preplačane zdravnike zasebnike

Z začetkom prihodnjega leta, je napovedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, bo javna zdravstvena zavarovalnica po več kot 20 letih začela prenavljati formule, po katerih bolnišnicam in zasebnikom plačuje za opravljene storitve. Znesek, ki so ga doslej v UKC Ljubljana ali pa v največjem zasebnem zdravstvenem podjetju MC Medicor v lasti zdravnice Metke Zorc dobili za zamenjavo srčne zaklopke, je temeljil na avstralskem modelu, ki smo ga Slovenci prekopirali leta 2004. Z novim letom bodo začeli veljati novi modeli, ki naj bi temeljili na slovenskih stroških dela in materialnih stroških. Cene storitev naj bi bile realnejše in financiranje bolnišnic pravičnejše, so prepričani na zdravstvenem ministrstvu.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so se v sodelovanju z drugimi institucijami s prenovo ukvarjali zadnji dve leti, so ob tem pripravili simulacijo učinkov. Izračunali so, koliko več ali manj denarja bi za lansko leto zasebniki in bolnišnice prejeli na podlagi prenovljenih modelov. Testni izračun je pokazal, da bosta v absolutnem smislu največ dodatnega denarja prejela oba klinična centra, mariborski in ljubljanski, po pet odstotkov več. Za UKC Ljubljana to recimo pomeni dodatnih 20 milijonov evrov. Očitno sta bili zadnjih 20 let naši največji bolnišnici podcenjeni. Na to so zadnja leta vodstva tudi venomer opozarjala. UKC Ljubljana je recimo lani pridelal 45 milijonov evrov izgube, Maribor deset. V tem času so bili v prednosti prav nekateri zasebni koncesionarji, saj so izkazovali rekordne dobičke.

MC Medicor, eno izmed najdobičkonosnejših podjetij v Sloveniji, je imel leta 2023 18 milijonov evrov prihodkov in je leto končal s pol milijona evrov dobička. V skladu z novimi merili bi izgubil sedem odstotkov javnih prihodkov ali milijon evrov. Podjetje Kardio Klokočovnik recimo, ki je v lasti srčno-žilnega kirurga Tomislava Klokočovnika, bi po tej simulaciji izgubilo 42 odstotkov javnih sredstev, dobilo naj bi 147 tisoč evrov manj, Estetika Fabjan pa bi dobila devet odstotkov ali 114 tisoč evrov manj.

Razlog je očitno v tem, da so bile doslej v Sloveniji nekatere storitve na področjih, kjer se je razvila zasebna dejavnost, preplačane. Analiza je pokazala, da gre za številne ortopedske storitve, kot so zamenjava kolka in kolena, za operacije na obtočilih, operacije krčnih žil in srčnih zaklopk. Poleg tega doslej pri plačilih ni bila dovolj upoštevana hudost primerov. Po novem, kot so sporočili z ministrstva za zdravje, bo zamenjava kolka po poškodbi brez resnih zapletov stala deset odstotkov manj (7235 evrov), zamenjava kolka po poškodbi z resnimi zapleti pa bo dražja za približno četrtino in bo stala 13.579 evrov.

V skladu z novimi ceniki bodo sicer malce na slabšem manjše javne bolnišnice, kot so Bolnišnica Golnik, Ortopedska bolnišnica Valdoltra in Bolnišnica Topolšica. Koristi pa bodo imeli tudi nekateri zasebniki, kot je Marko Bitenc s svojo Kirurgijo Bitenc, ki bo prejel štiri odstotke več. Najbolj se bo novi sistem »splačal« Medicinskemu centru Iatros, ki deluje na področju proktologije in ginekologije in je v lasti Nine Sojar Košorok. Zaradi podcenjenosti ginekoloških storitev naj bi se mu javni prihodki povečali za 27 odstotkov – ali za pol milijona evrov na leto.

Preplačila zasebnikom so v preteklosti imela najrazličnejše negativne učinke. Ti so se kazali v selitvah zdravnikov k zasebnikom. Z začetkom letošnjega leta je zato ministrstvo že znižalo cene radioloških izvajalcev in učinek tega ukrepa je za zdaj pozitiven. Država je privarčevala 16 milijonov evrov, radiološke storitve se selijo v javni sektor, čakalne dobe za diagnostiko pa se ne podaljšujejo.