Kdaj bo Slovenija uvedla kavcijski sistem za plastenke in pločevinke?

Sredi poletja je bil v parlamentarni postopek vložen zakon, s katerim naj bi tudi v Sloveniji uvedli kavcijski sistem za plastenke in pločevinke za enkratno uporabo, kakršnega poznajo številne evropske države. Namen zakona je povečati delež embalaže, ki se v Sloveniji reciklira, saj bi to prispevalo k zmanjšanju onesnaženja okolja. Zakon torej predlaga sistem, v katerem bi kavcija za plastenke in pločevinke z volumnom do treh litrov znašala najmanj 15 centov, potrošnik pa bi jih dobil, ko bi plastenke in pločevinke vrnil na za to predvideno mesto.

Za izvajanje kavcijskega sistema bodo odgovorni proizvajalci oziroma prodajalci embalaže – torej podjetja, ki embalažo prodajajo potrošniku, večinoma so to trgovine za prodajo na drobno. Predlog zakona podjetjem proizvajalcem nalaga, da za upravljanje kavcijskega sistema pooblastijo novo pravno osebo – upravljavca kavcijskega sistema – ki bi jo ustanovila interesna gospodarska združenja proizvajalcev in trgovcev pijač. Zakon ne določa natančno, kako mora upravljavec zbiranje izvajati, a najverjetneje bodo trgovine imele avtomate za zbiranje embalaže, kot je navada v tujini. Zagonska sredstva za ustanovitev upravljalca bi morala zagotoviti podjetja sama, nato pa bi se nova organizacija financirala iz prispevkov proizvajalcev, nevrnjenih kavcij in prodaje zbranih odpadkov.

Zakon upošteva evropsko direktivo, ki od Slovenije zahteva, da do leta 2029 zagotovi, da bo ločeno zbranih 90 odstotkov odpadnih plastenk in pločevink pijače, do leta 2030 pa mora biti recikliranih 30 odstotkov plastike iz plastenk, v katerih je pijača. Do predloga zakona je kritična Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, ki meni, da naša država kavcijskega sistema ne potrebuje, saj naj bi cilje direktive dosegla tudi brez njega. Iz zbornice poudarjajo, da je »zvišanje cen proizvodov zaradi morebitne uvedbe kavcijskega sistema neizogibno – stroške uvedbe sistema, postavitve avtomatov za sprejem odpadne embalaže, vzdrževanje avtomatov, upravljanje avtomatov … bi plačal potrošnik«.

Ni sicer še rečeno, da bo Slovenija res uvedla kavcijski sistem, ta predlog je zakonska podlaga za sistem, ki bo zagnan le, če bo do konca leta 2026 jasno, da brez njega ne bo dosežen evropski cilj – če bo ločeno pobranih manj kot 80 odstotkov plastenk in pločevink. To je realna možnost, saj je trenutno ločeno pobranih 73,4 odstotka komunalnih odpadkov. Sicer bo vlada namesto kavcijskega sistema pripravila izvedbeni načrt, ki bi ga izvajala med letoma 2028 in 2030 ali 2029 in 2031.

Zakon trenutno čaka na obravnavo v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, obstaja pa možnost, da bi bil sprejet pred iztekom mandata tega državnega zbora. To upa predlagatelj Miha Lamut, poslanec Gibanja Svoboda, ki, sploh zaradi nasprotovanja komunalnih podjetij, pričakuje burno razpravo in veliko dopolnil. Nazadnje bo to, ali bo zakon sprejet še v tem sklicu državnega zbora, stvar politične volje.