EU v preprečevanje »nedovoljenih« migracij vlaga ogromne zneske

Število beguncev, prosilcev za azil, migrantov se v EU že drugo leto krepko zmanjšuje. Tako vsaj kažejo uradni podatki evropske komisije in evropske obmejne straže Frontex. Ko govorimo o teh podatkih, evropske oblasti vse mečejo v isti koš in temu rečejo neregularne ali ilegalne migracije, slovenska policija pa raje uporablja izraz nedovoljene migracije. Upad je mogoče zelo preprosto pojasniti, posledice, ki se kažejo v tem, da so begunske poti vse nevarnejše, pa tudi.

Na ravni EU se je lani število nedovoljenih migracij zmanjšalo za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2023. Enak delež zmanjšanja je opazen tudi v letošnji prvi polovici leta v primerjavi z istim obdobjem lani. V Sloveniji je zmanjšanje števila nedovoljenih migracij še občutnejše. Lani se je glede na leto 2023 število prihodov zmanjšalo za 24 odstotkov. Letos je zmanjšanje še precej večje – v Slovenijo je v prvih sedmih mesecih nedovoljeno vstopilo dobrih 12 tisoč ljudi in s tem 51,7 odstotka manj kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo skoraj 26 tisoč.

Glavni razlog za zmanjšanje migracij te vrste je preprečevanje. EU se je po letih 2015 in 2016 – tedaj so Nemčija in nekatere druge evropske države sprejele precej beguncev iz Sirije, Iraka in nekaterih drugih bližnjevzhodnih držav – vrnila k preprečevanju »nedovoljenih« migracij. To vključuje krepitev obmejnih varnostnih sil in sistemov držav članic, obmejne straže Frontex ter plačevanje visokih zneskov državam na obrobju Evrope za zadrževanje ljudi na svojem ozemlju. Govorimo o Turčiji in več severnoafriških državah – Libiji, Tuniziji, Egiptu, Alžiriji, Mavretaniji …

EU namenja milijarde evrov (kmalu bomo govorili o desetinah milijard) tem »izstopnim« državam, da s svojimi varnostnimi silami dejavno preprečujejo odhode ljudi proti Evropi, po kopnem in tudi po morju. Dodatno težavo pomeni onemogočanje in kriminalizacija tistih nevladnih organizacij, ki so s svojimi plovili ponudile pomoč številnim brodolomcem, ki jih sicer čaka gotova smrt. Libijska obalna straža je te dni streljala na ladjo Ocean Viking nepridobitne organizacije SOS Méditerranée, ki rešuje migrante v čolnih.

Dotok tujcev iz Afrike prek Sredozemskega morja v Evropo se je v zadnjih dveh letih več kot prepolovil.

Vse te tujce, ki skušajo doseči Evropo, na poti čaka taka ali drugačna plovba. Ali gre za daljše in najnevarnejše pomorske poti iz severnoafriških držav do otokov evropskih držav v Sredozemlju ali za krajšo, a pogosto nič manj nevarno plovbo od turške obale do katerega od grških otokov. Številne tradicionalne poti se vztrajno zapirajo, to pomeni, da lahko začasno vznikne kakšna nova, preden se različne afriške in evropske varnostne sile ter evropska obmejna straža Frontex ne osredotočijo tudi nanjo. Tradicionalno so najbolj priljubljene plovne poti iz severnoafriških držav na italijanske otoke in tudi na Malto, na tem območju pa se je odprla še nova pot – do grškega otoka Kreta. Ta je še nevarnejša od drugih, ker k njej sodi precej daljša plovba po odprtem morju. Podobno se dogaja v vzhodnem delu Sredozemlja, saj so najbolj priljubljeno točko za pristanek, španske Kanarske otoke v Atlantskem oceanu, zamenjali Balearski otoki oziroma Ibiza in Majorka.