Andrej Platonov: Džan

+ + + + +

Ruski pisatelj Platonov (1899–1951) je eden največjih genijev pisanja, ki pa je vsakič zgrešil bralno publiko. Imel se je za komunista, a pod Stalinom so bili vsi njegovi romani prepovedani.

Sodobni bralec bo kratki roman Džan (napisan 1935, angl. izdaja 1966) prebiral kot obravnavo teme umiranja in preživetja v pustinji Turkmenije; kolona domorodcev se je pred pripeko čez dan zakopavala v pesek in spala do noči, žvečila posušene veje osata, si tešila žejo tako, da je jedla ostri mokri pesek … Vendar pa junak Čagatajev ni avanturist, ampak mladi ekonomist, ki ga partija pošlje v kraje njegovega otroštva, da bi na rob Sovjetske zveze pripeljal socializem.

Platonov je živel kot poklicni pisatelj, ki je objavljal kratke tekste v literarnih revijah, in na pobudo Gorkega je bil s skupino pisateljev poslan v turkmensko divjino, da bi bralstvu prikazal uspehe sovjetizacije celo v krajih, kjer vlada smrt. V romanu je sledil idejnim direktivam Kremlja, glavni heroj je boljševik od začetka do konca, človek nove dobe, ki se dvigne tudi nad buržoazno moralo, saj ljubeče vzame za ženo dekle, ki je noseča z drugim, ni malenkosten, ko mu, potem ko je vdovec, drugi prevzame mlado turkmensko devico. Zakaj mu torej dela ne izdajo? Avtor svojo propagandno misijo izpelje dosledno, brez kakršnegakoli dvoma o komunističnih idejah, potem pa jo s samo nekaj stavki glorifikacije kolhoza spremeni v absurd. Čeravno Čagatajev pripelje misijo do srečnega konca, je absurdnost, ki jo navrže s prgiščem besed, tako očitna, da se bralcu zdi celotna naloga nesmiselna.

A Stalin ga ni dal nikoli deportirati v gulag niti mu ni preprečil pisanja; kakor da je kot njegov zvesti cenzorski bralec igral igro: poglejmo, kaj vse si zna Platonov še omisliti, da bi ubesedil kritiko mojega režima.