Zakaj so letos poroke istospolnih partnerjev deležne manj javne podpore kot lani?

Tradicionalistična usmeritev, širjenje sovraštva, radikalne razprave na družbenih omrežjih, vse to in še marsikaj odpira prostor za retradicionalizacijo in radikalizacijo. Da javno mnenje ni statično, ampak je občutljivo za politični kontekst in aktualno dogajanje, so razkrili tudi zadnji podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje.

Že desetletja raziskovalci s Fakultete za družbene vede v Ljubljani sprašujejo anketirance, kako živijo in kaj menijo o razmerah v državi. Sprašujejo jih tudi o njihovih vrednotah, zanima jih odnos anketirancev do smrtne kazni, splava, porok istospolnih partnerjev, evtanazije, oploditve z biomedicinsko pomočjo. V primerjavi z lanskimi podatki je pri porokah istospolnih partnerjev zaznati zmanjšanje podpore – lani je 55,2 odstotka anketirancev te poroke označilo za sprejemljive, letos se je ta delež zmanjšal na 51,2 odstotka. Povečal se je tudi odstotek anketirancev, ki menijo, da so poroke istospolnih partnerjev nesprejemljive. Je slovenska družba na poti v retradicionalizacijo?

Razlogov za zmanjšanje podpore anketa ne razkriva. Soavtor raziskave dr. Samo Uhan, ki na Fakulteti za družbene vede poučuje sociološke teme, pravi, da v Sloveniji na podlagi podatkov o libertarnih vrednotah ne moremo sklepati o retradicionalizaciji. Kazalca, ki bi kazal, da se država nagiba k temu, ni. Retradicionalizacijo in radikalizacijo sicer opažajo na Hrvaškem in Madžarskem, med drugim v težnji po drugačni razlagi zgodovine in množični podpori spornega glasbenika Thompsona. Tega naj bi bilo pri nas manj.

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, dodaja, da se tudi v ZDA in Veliki Britaniji pojavlja vzorec retradicionalizacije z napadi na pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, obujanjem tradicionalne vloge ženske in poudarjanjem pomena heteronormativne družine. V Italiji se z vlado Melonijeve ta vzorec kaže v napadih na pravice manjšin.

Kot poudarja Uhan, družboslovci ugotavljajo, da so se nekatera stališča, v tem primeru libertarna, zelo močno zasidrala v slovensko družbo. Prepričan je, da »Slovenije ni zajel populistični, avtoritarni sindrom. Izsledki raziskav so vedno skladni s pomenskim kontekstom, v katerem raziskava poteka. Nihanja pri posameznih spremenljivkah lahko pojasnjujemo s časovnim okvirjem, s tem, kaj se je s posameznim vprašanjem oziroma temo dogajalo, ko je meritev potekala.« Na javno mnenje torej vplivajo tudi razprave v javnosti in nekateri politični akterji, oblikovalci javnega mnenja, ki se do posamezne teme opredeljujejo. Spremembe pri podpori porok istospolnih partnerjev Uhan pojasnjuje s primerjavo letošnje raziskave s prejšnjimi, ko je meritev potekala v drugačnem medijskem okolju. Za primer bi lahko vzeli leto 2022, v katerem je Slovenija uzakonila poroke istospolnih partnerjev. Takrat je raziskava zaznala bistveno višjo podporo, saj je te poroke kot sprejemljive označilo 60,2 odstotka anketirancev.

Bolj skrb zbujajoče podatke pa razkriva lanska raziskava FES Youth Studies, pri kateri so sodelovali mladi, stari od 14 do 29 let. Pokazala je, da je ideološka polarizacija med mladimi glede pravic marginaliziranih skupin velika – vedno več mladih meni, da imajo takšne in drugačne manjšine »preveč pravic«. Leta 2018 je 16 odstotkov anketirancev menilo, da imajo osebe LGBTQIA+ preveč pravic, leta 2024 se je odstotek tako mislečih povečal na 38.

V Sloveniji je kljub spreminjanju podpore stopnja sprejemanja drugačnosti, vsaj na deklarativni ravni, še vedno zelo visoka, je prepričana Nika Kovač. Enega izmed razlogov za zmanjšanje podpore vidi v vplivu družbenih omrežij, predvsem TikToka, kjer se pojavlja ogromno vsebin, ki širijo sovraštvo, ki govorijo o starih dobrih časih, o krščanskih koreninah, o evropski civilizaciji. Vse to je seveda utvara, dobri stari časi niso nikoli obstajali. Retradicionalizacija na TikToku pa se ne dotika zgolj skupnosti LGBTQIA+. Pojavljajo se trendi, kot je tradwife ali »fenomen tradicionalne žene«, obujanje ideala ženske, ki sprejema tradicionalne spolne vloge, daje prednost življenju v vlogi gospodinje in se podreja možu. Tako se počasi vzpostavlja sistematična promocija in sprejemanje tradicionalnih vrednot.

V Sloveniji očitne retradicionalizacije družbe (še) ne zaznavamo, a tega stanja ne smemo razumeti kot samoumevnega. Poroka istospolnih partnerjev je priborjena ustavno zagotovljena pravica. »Zdi se mi pomembno, da se tem usmeritvam postavimo po robu s širšo idejo dostojnega življenja za vse,« sklene Nika Kovač.

In če že omenjamo trende – kaj se v resnici dogaja z vrednotami ljudi v slovenskem prostoru, bo jasno šele v prihodnjih letih. Če se bo razgradnja vrednot liberalne družbe, med katere sodi tudi podpora porokam istospolnih parov, nadaljevala, bodo to pokazala naslednja merjenja. Dodajmo, da imamo srečo, ker je slovenska ustava nastajala v drugačnih družbenih okoliščinah.