Predsedničin govor

Na začetku tedna je na Bledu potekal že 20. Blejski strateški forum, diplomatska konferenca, ki se je redno udeležujejo evropski voditelji, ministri in diplomati, še posebej z zahodnega Balkana in iz vzhodne Evrope. Tokratnega foruma Pobegli svet (Runaway World) so se udeležili hrvaški, črnogorski in albanski premier, predsedniki Estonije, Češke in Črne gore, pa tudi visoka predstavnica Evropske unije Kaja Kallas, predsednik evropskega sveta Antonio Costa in visoki predstavnik Bosne in Hercegovine Christian Schmidt. Na Bledu se je poleg tega zbral tako rekoč celoten slovenski politični vrh.

Uglednih gostov pa ni pričakala le zunanja ministrica Tanja Fajon, ampak tudi protestniki, ki so opozarjali, da Evropska unija omogoča izraelski genocid v Gazi, še posebej so bili kritični do mlačne drže Kaje Kallas. Ob odprtju foruma sta udeležence najprej pozdravila generalni sekretar Blejskega strateškega foruma Peter Grk in Tanja Fajon. Pričakovano sta glede na temo letošnjega srečanja govorila, da živimo v času kriz, oba sta omenila »humanitarno krizo v Gazi«, a sta se spretno izognila besedi genocid, oba sta po govoru požela vljudnostno ploskanje udeležencev. Nato pa je na oder stopila Nataša Pirc Musar.

V uvodu je izrazila prepričanje, da lahko Evropska unija ostane globalna sila le, če bo povezana in enotna, a da so v vzponu različne politične stranke, ki si želijo ravno nasprotno. To je povezala z mirovnim procesom za končanje vojne v Ukrajini, v katerem sta bili Evropa in tudi Ukrajina odrinjeni na obrobje, o miru se pogovarjata ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin. »Evropa bo konkurenčna le, če se bomo naučili odmisliti medsebojne razlike za uspeh unije in vseh njenih državljanov. To bo mogoče le, če bomo verjeli v Evropo kot gospodarski in politični projekt, ki ga vsi razumejo in podpirajo. V taki Evropi ne bomo dvomili o demokraciji kot načinu življenja. Enotni trg bomo jemali resno. Skrbeli bomo za revne, starejše in ranljive. In vedeli bomo, kako se boriti za naše interese kot Evropejci.«

»Svet je obsodil genocid v Srebrenici in storilce privedel pred sodišče. Zakaj torej le tri desetletja kasneje nekateri politiki dopuščajo in celo zagovarjajo izraelsko genocidno politiko proti Palestincem?«

Do tu je bil govor takšen kot vsi drugi na blejskem forumu. Nato pa je predsednica republike dejala: »Sedemdeset let po začetku evropske integracije in 30 let po koncu hladne vojne se skepticizem glede človekovih pravic širi. Ksenofobija in nestrpnost do tistih, ki so drugačni ali pa drugače misleči, sta vedno večji izziv. Tako kot napadi na pravice žensk, marginalizacija manjšin, prikazovanje migrantov kot kriminalcev in, skrb zbujajoče, tudi podpora genocidnim in apartheidnim politikam.« Končno je nekdo izrekel besedo na g. A Nataša Pirc Musar je šele začela.

»Svet je obsodil genocid v Srebrenici in storilce privedel pred sodišče. Zakaj torej le tri desetletja kasneje nekateri politiki dopuščajo in celo zagovarjajo izraelsko genocidno politiko proti Palestincem?« se je vprašala in požela aplavz. »Mednarodna skupnost je odločno obsodila teroristični napad Hamasa oktobra 2023. Ko gre za ljudi, ki živijo v Gazi, takšnega soglasja ni. Kako je mogoče, da še vedno obstajajo politiki, tudi v državah članicah Evropske unije, ki dopuščajo, da je večina ljudi v Gazi večkrat razseljena? Da je več kot 90 odstotkov domov poškodovanih ali uničenih. Kako lahko sprejemajo akutno pomanjkanje hrane, vode, goriva, zdravil in zatočišč ... Kako jih ne gane novica, ki je obšla svet, da je v mestu Gaza in okolici zdaj, gospe in gospodje, uradno lakota,« je nadaljevala.

Podprla je pobudo, da se letošnja Nobelova nagrada za mir podeli Francesci Albanese, posebni poročevalki Združenih narodov za Palestino, ki se glasno zavzema za konec genocida v Gazi, in medicinskim delavcem, ki v Gazi vsakodnevno tvegajo svoje življenje, ko rešujejo druga. Tudi zato jo je občinstvo nagradilo s ploskanjem. A niso ploskali vsi. Bivši predsednik republike Borut Pahor jo je le zaprepadeno gledal, podobno hrvaški premier Andrej Plenković. Predsednik slovenske vlade Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta bila zadržana, a sta vseeno previdno zaploskala, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je ploskala navdušeno.