Direktor ljubljanskih študentskih domov ima nov službeni avtomobil

Negospodarni najem

Matic Gorenc
MLADINA, št. 36, 5. 9. 2025

Službeni avtomobil direktorja Študentskega doma Ljubljana Tomaža Pečnika /

Službeni avtomobil direktorja Študentskega doma Ljubljana Tomaža Pečnika 
© Borut Krajnc

Pred časom je skupina Mi smo ŠDL, sestavljena iz študentov, ki bivajo v ljubljanskih študentskih domovih, medije obvestila na po njenih besedah »neracionalno rabo javnega denarja v Študentskem domu Ljubljana za zasebno korist«. Direktor javnega zavoda Tomaž Pečnik je namreč julija sklenil pogodbo o operativnem lizingu oziroma poslovnem najemu vozila s podjetjem Porsche Leasing SLO. Najel je vozilo znamke Volkswagen Tiguan R-Line, ki je vredno nekaj več kot 45 tisoč evrov, mesečni strošek najema za zavod znaša 353,67 evra brez DDV. V skupini Mi smo ŠDL menijo, da direktor nima posebnih službenih poti, za katere bi potreboval službeno vozilo, in da je vozilo najel za zasebno rabo.

V ljubljanskih študentskih domovih očitke o negospodarnosti zavračajo ter poudarjajo, da je uporaba službenih vozil urejena z veljavnimi internimi akti zavoda in da ima direktor po pogodbi o zaposlitvi pravico do službenega vozila in tudi možnost zasebne rabe, za katero plačuje boniteto. Poudarili so še, da je direktor v preteklosti že imel službeni avtomobil, a ga je zavod leta 2018 zaradi dotrajanosti odprodal, zadnjih sedem let je direktor opravljal službene poti v svojem lastnem vozilu, največ jih je bilo po Ljubljani (po različnih lokacijah študentskih domov), zanje pa ni prijavljal potnih stroškov. Leta 2024 je povračilo potnih stroškov zahteval le enkrat, za pot na delovni sestanek direktorjev študentskih domov v Ljubljani, Mariboru in Kopru, ki je potekal 11. novembra 2024 v Kopru.

Direktor ŠDL torej le izjemoma, nekajkrat na leto, službeno potuje zunaj prestolnice. Ali torej res potrebuje avto, vreden 45 tisoč evrov, da se z njim vozi po Ljubljani? Ko smo to vprašanje postavili vodstvu ŠDL, smo dobili odgovor, da so avto znamke Volkswagen kupili zato, ker se sklada z »obstoječim voznim parkom zavoda«, kar »poenostavlja vzdrževanje, servisno podporo in upravljanje nadomestnih delov«. A dejstvo je, da obstajajo tudi cenejši Volkswagnovi avtomobili, cene za polo se začnejo pri 20 tisoč evrih, za golfa pri 26 tisoč evrih, temu primerno nižji je tudi strošek najema. Javni zavodi, še posebej zavod, ki že od leta 2006 v Ljubljani ni zgradil nobenega študentskega doma, bi morali biti bolj pozorni, kako razpolagajo s proračunom, če želijo uživati zaupanje ljudi, ki jim je njihovo delovanje namenjeno, v tem primeru študentov.

Ali kot o tem pravijo v študentskem društvu Iskra: »Najem dragega službenega vozila za direktorja zavoda ne bo na absolutno nikakršen način pripomogel k izboljšanju bivanjskega položaja študentov v Ljubljani, za kar bi si zavod Študentski domovi Ljubljana moral prizadevati in kar bi moral uresničevati. Obsojamo tovrstno porabo javnih sredstev, ko pa na drugi strani več tisoč študentov z zaskrbljenostjo pričakuje oktober, ko se začne novo študijsko leto, in se sprašuje, ali bodo sploh dobili mesto v študentskem domu in kdaj lahko pričakujejo vselitev glede na dolgo čakalno vrsto, ki je posledica primanjkljaja mest za bivanje.«

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti