Pozabljeni študenti

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je razpisalo štipendije za študentke in študente pedagoških programov v študijskem letu 2025/26. Podeliti namerava 100 štipendij, 75 jih bodo prejeli študentje in študentke naravoslovnih pedagoških programov, 25 pa jih je namenjenih študentom in študentkam programov s področja posebnih potreb.

Nataša Miklič, predstavnica ministrstva, je pojasnila: »Te štipendije so za tiste programe, kjer je največje pomanjkanje. Zavedamo se, da je pomanjkanje kadra tudi drugje. To so prihodnji pedagogi v osnovnih šolah, srednjih šolah in vrtcih.«

Čeprav so se štipendij morda veselili tudi študentje in študentke pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, na njihovo presenečenje in na presenečenje njihovih profesorjev in profesoric štipendij zanje ni. Razpisane so samo za Pedagoško fakulteto v Ljubljani, Pedagoško fakulteto v Mariboru in Univerzo na Primorskem ter za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Damijan Štefanc, predstavnik Oddelka za pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje svoje začudenje. »Če bi bile to le štipendije za učitelje in učiteljice, ki jih primanjkuje, denimo s področja naravoslovja, potem to ne bi bilo čisto nič spornega. Toda kadre za šolsko svetovalno službo, kamor sodijo socialni in inkluzivni pedagogi, izobražujemo tudi na našem oddelku. Prav tako jih izobražujejo na Oddelku za psihologijo. Zato je nenavadno, da so štipendij deležni le študentje nekaterih programov, drugi – npr. naši študentje pedagogike – pa so iz razpisa izključeni.« Filozofska fakulteta v Ljubljani naj bi se bila na razpis za te štipendije pritožila že lani, ko je ministrstvo študentom teh profilov razdelilo 300 štipendij. Z razpisom se je lani Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, celo pohvalil.

Vprašljiva je tudi trditev, da manjka največ učiteljic in učiteljev naravoslovnih predmetov. Analiza, ki jo je objavilo ministrstvo, jasno kaže, da je največja potreba po učiteljskem kadru v osnovnih šolah. Tam pomanjkanje kadra rešujejo z učitelji in učiteljicami brez ustrezne izobrazbe. Neustrezno izobraženi kader izvaja, po podatkih omenjene analize, v Sloveniji 1606 ur angleščine na teden in 1705 ur matematike na teden. Poučuje tudi 2252 ur naravoslovnih predmetov in 931 ur družboslovnih predmetov na teden. V srednjih šolah ta kader uči 286 ur angleščine, 388 ur matematike, 244 ur fizike, kemije, biologije in naravoslovja ter 333 ur zgodovine, zemljepisa, psihologije, sociologije in filozofije na teden. Pri matematiki so potrebe po kadru največje, vendar so potrebe pri drugih naravoslovnih in družboslovnih predmetih skoraj enake.

Ti razpisi, ki jih ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavlja vsako leto že od šolskega leta 2022/23, očitno zapostavljajo družboslovni kader. To bo dolgoročno povzročilo pomanjkanje teh pedagogov. Prav tako postavlja v podrejen položaj nekatere ustanove, predvsem oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.