Kdo in zakaj v državnem zboru nasprotuje 25-odstotni obdavčitvi dobičkov iz kriptosredstev?

V državnem zboru je prejšnji teden potekala prva razprava o predlogu zakona, ki bi odpravil pomembno anomalijo: obdavčeni bi postali tudi dobički, ki jih posamezniki – fizične osebe – ustvarjajo s prodajo kriptosredstev, »čarobnega internetnega denarja«. Predlog z obsežno utemeljitvijo so pripravili na finančnem ministrstvu Klemna Boštjančiča (Svoboda), povsem jasno pa je že, da predlog z izjemo poslank in poslancev Levice izjemno moti vse, tudi poslance in poslanke Svobode. Zakaj? Bi bilo primerno, da poslanci in poslanke razkrijejo, ali imajo kriptovalute?

Na finančnem ministrstvu s predlogom novega zakona – s celim imenom Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev – predlagajo 25-odstotni davek na dobičke, ki bi jih v posameznem davčnem letu dosegle fizične osebe, rezidenti Slovenije, s kriptosredstvi. Kriptosredstva so novejši in širši izraz, saj ob kriptovalutah, kot je bitcoin, vključujejo še številne druge oblike vrednosti ali pravic, ki obstajajo le elektronsko, na internetu, in jih je mogoče uporabiti za plačilo, zamenjati za dostop do storitev, z njimi trgovati ali hraniti kot naložbo. Predmet predlagane obdavčitve ne bi bile posamezne transakcije s kriptosredstvi, ampak kumulativna razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev v istem davčnem letu. »Zavezanci bodo morali voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev skupno za vsa imetništva in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu,« je na seji prejšnjo sredo povedala državna sekretarka finančnega ministrstva Katja Božič, davek si torej izračuna zavezanec sam v davčnem obračunu. Davčna stopnja bi bila 25-odstotna, torej – kot opozarjajo na ministrstvu – enaka stopnji, ki že velja za obdavčevanje kratkoročnih dobičkov iz kapitala po zakonu o dohodnini in ki se predlaga za obdavčevanje dobičkov iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. »Naložbe v kriptosredstva so namreč po profilu tveganja in pričakovanih donosih primerljive z naložbami v izvedene finančne instrumente,« je utemeljila Katja Božič.

A zakonski predlog je že doživel hladen tuš z vseh političnih strani, z izjemo Levice.

Ko gre za naložbe v kriptosredstva, ni naložb brez tveganja in ni zagotovljenih donosov.

»Trenutni neobstoj obdavčitve kriptovalut ali pa neproporcionalno nižja obdavčitev kriptovalut v primerjavi z obdavčitvijo kapitala, kot jo nekateri predlagajo, prinaša dva problema. Prvič, gre za davčno spodbudo investiranju prihrankov v najbolj tvegano kategorijo naložb. In drugič pomeni, da tisti redki posamezniki, ki s trgovanjem s kriptovalutami ustvarijo visoke dobičke, preprosto ne prispevajo svojega deleža družbi, kot ga ostali,« je v imenu Levice na seji minulo sredo strnil poslanec Milan Jakopovič.

Nasprotno in pričakovano so opozicijski poslanci že razglasili nacionalno katastrofo, ker bo Slovenija namesto »kriptoraja« postala »digitalna puščava« – če povzamemo Jerneja Vrtovca iz Nove Slovenije. Njegovi krščanski demokrati so že pred nekaj meseci poskušali vladni predlog prehiteti s svojim, kripto všečnim predlogom: predlagali so zgolj petodstotni davek na »unovčena kriptosredstva«, hkrati pa bi bili davka oproščeni vsi, ki bi v davčnem letu unovčili do 10.000 evrov kriptosredstev. Ta predlog Nove Slovenije, ki je nosil populistično ime »Zakon o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja kriptosredstev«, junija ni dobil podpore v državnem zboru za nadaljnjo obravnavo, v zvezi z njim pa omenimo le dve dejstvi: prvič, za kriptosredstva so v Novi Sloveniji predlagali enako ugodno davčno stopnjo (5-odstotno), kot znaša posebna znižana stopanja davka na dodano vrednost, po kateri lahko gasilska društva kupujejo gasilsko opremo, in drugič, edini, ki ob domačih krščanskih demokratih predlagajo tako nizek davek, so lobisti ameriškega kapitala iz AmCham, ameriške gospodarske zbornice. Da so predstavniki AmCham predlagali zgolj petodstotno davčno stopnjo, razkriva finančno ministrstvo v predlogu zakona, Bitcoin društvo Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, s katerima se je prav tako sestalo ministrstvo, pa sta celo predlagala 10-odstotno stopnjo.

A predlog obdavčitve kriptosredstev, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo, so ob opoziciji, tradicionalno naklonjeni kapitalu, ostro kritizirali tudi številni poslanci in poslanke koalicijskih strank SD in Svobode. Ti so na seji minulo sredo na koncu sicer izglasovali, naj predlog nadaljuje parlamentarno pot, a so jasno zahtevali »nujne dopolnitve« predloga, s katerimi bodo imetniki kriptosredstev »obdavčeni pravično, transparentno in sorazmerno«.

Posebej kritična je bila poslanka Svobode Sara Žibert, ki zakonu očita, da dolgoročnih naložb v kriptosredstva ne obravnava davčno ugodneje in da s tem ne spodbuja tega, da bi »bitcoin nekoč postal digitalno zlato, za kar je bil tudi namenjen«. Kot je povedala: »Zakon, ki ne bo omogočil neke posebne davčne obravnave dolgoročnih naložb, je zakon, ki v bistvu sporoča ljudem, da je celotna kriptoscena špekulativna. In da je sedaj prišla država, bodisi Slovenija bodisi EU, ki bo prevzela nadzor in demotivirala ljudi, da ostanejo na nekem decentraliziranem sistemu zunaj bank, ki printajo denar in povzročajo inflacijo. In v bistvu se sama konceptualno ne morem strinjati s tem, ker se mi zdi, da moram kot liberalka ravno podpirati neko svobodo, da se ljudje odločijo, da verjamejo, da je digitalno zlato za njih nekaj vredno in da na njega ne more vplivati nobena institucija.«

Stališča poslancev so bila zanimiva predvsem zato, ker so uporabljali jezik in izraze, ki so jih v svojih gradivih uporabljali tudi lobisti.

Iz baze lobističnih stikov pri protikorupcijski komisiji je vidno, da se je Sara Žibert konec avgusta, nekaj dni pred razpravo na temo zakona, srečala s kriptolobisti, konkretno s predsednikom Slovenskega društva virtualne valute Bitcoin Tonijem Čeponom, podjetnikom Rokom Melinom in odvetnikom Žigom Domjaničem.

Toni Čepon iz Bitcoin društva Slovenije in Tanja Bivic Plankar, predsednica iniciative Blockchain Alliance Europe, pravita, da v iniciativah podpirajo urejanje obdavčitve kriptosredstev, »saj je neizbežna«, da pa jih pri aktualnem zakonskem predlogu moti veliko, že »previsoka« 25-odstotna davčna stopnja in to, da zakonodaja pri odsvojitvi vrednostnih papirjev predvideva nižanje davčne stopnje na vsakih pet let imetništva, pri odsvojitvi kriptosredstev pa ne, vidijo pa tudi pretiran poseg v zasebnost v delu zakona, ki »zahteva priglasitev lastniških (kripto, op. a.) denarnic do 30. junija 2026«. Pripombo k temu je na seji minulo sredo ubesedila poslanka Svobode Sara Žibert z besedami: »To je tako, kot da bi zahtevali od ljudi, da popišejo s 1. 1. 2026 vse zaloge zlatnine doma ali pa ne vem česa drugega.« Iz »kriptoskripte« izhaja še več izjav poslank in poslancev, tudi omenjena primerjava bitcoina z zlatom. Iz bitcoinskih iniciativ so nam namreč kot prvi razlog za vlaganje v kriptosredstva navedli »zaščito pred inflacijo« in: »Zlasti bitcoin se pogosto obravnava kot hranilec vrednosti, podoben zlatu.«

Poslansko skupino Svobode smo prosili za informacijo, ali imajo kateri od njihovih poslancev premoženje v kriptosredstvih. Njihov tiskovni predstavnik Domen Erjavec nas je odpravil z odgovorom, da poslanke in poslanci o svojem premoženjskem stanju niso dolžni seznanjati javnosti, temveč zgolj Komisijo za preprečevanje korupcije. A niti v tej teh informacij nimajo, saj, če strnemo njihov odgovor, veljaven, že leta 2010 sprejet zakon o integriteti in preprečevanju korupcije od funkcionarjev seveda ne zahteva razkrivanja podatkov o kriptovalutah tako kot o nepremičninah, avtih, gotovini ali dolgovih. Na komisiji dodajajo, da so že v rednemu poročilu za leto 2023 zakonodajalce, torej poslanke in poslance, opozorili, da zakonodaja ne sledi razvoju področja kriptovalut. »V povezavi s kriptovalutami opozarjamo na veliko tveganje za korupcijo, ki je praktično nezaznavno in nad katerim ni mogoča nobena oblika nadzora,« so takrat zapisali in pozvali k zakonski ureditvi področja, kjer pa se ni nič premaknilo.

Vrnimo se k aktualnemu predlogu zakona. Kaj se bo v parlamentarni proceduri na koncu izcimilo iz predloga obdavčitve kriptodobičkov, še ni jasno, izključeno ni niti, da predlog ob ostalih davčnih predlogih pristane v predalu. Slednje bo slabo, saj urejanje področja terja EU. Obveznost poročanja o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi namreč uvaja direktiva EU, tako tudi samodejno izmenjavo informacij med davčnimi organi EU. »Obveznost poročanja bo glede na predlog zajemala čezmejne in domače transakcije, informacije pa se bodo z državo članico, iz katere prihaja davčni zavezanec, izmenjevale vsak konec septembra za prejšnje leto, začenši z letom 2026,« razlagajo na Finančni upravi.

Ker gre trenutno še za sivo cono in ni uradnih podatkov o trgovanju s kriptosredstvi, na finančnem ministrstvu ne morejo jasno napovedati niti iztržka davka. Navajajo razpon od 2,5 do 25 milijonov evrov na leto, pri tem pa izhajajo iz grobih globalnih ocen, po katerih je tržna kapitalizacija vseh kriptosredstev lani znašala okoli 3400 milijard dolarjev ali okoli tri odstotke svetovnega BDP, dnevni promet s kriptosredstvi pa okoli 1000 milijard dolarjev. Ob preslikavi na Slovenijo, ki ima BDP okoli 0,07 odstotka svetovnega, bi dnevno trgovanje s kriptosredstvi pri nas dosegalo okoli 700 milijonov evrov, v kriptosredstvih pa bi imeli okoli 2,3 milijarde evrov premoženja. To je veliko, a za primerjavo navedimo, da so banke in hranilnice v Sloveniji junija letos hranile že 28,3 milijarde evrov denarja gospodinjstev.

V Bitcoin društvu Slovenije in Blockchain Alliance Europe te številke ocenjujejo kot ugibanje in pretiravanje, a se v društvu kljub temu hvalijo: »Število članov našega društva iz dneva v dan raste. Na mesečnih ’bitcoin meetupih’ vidimo od nekaj 10 do 80–90 obiskovalcev, ki z veseljem poslušajo o novi tehnologiji, denarju, inflaciji, bitcoinu ter vsem povezanim z njim … Zanimanje za kriptovalute je pokazala tudi zadnja bitcoin konferenca v Mariboru, ki se je je v treh dneh udeležilo več kot tisoč posameznikov.« Rastejo pa tudi zlorabe, povezane s kriptosredstvi, o čemer minulo sredo v državnem zboru ni bilo veliko razprave.