»Travme 20. stoletja med Slovenci in Italijani so se začele leta 1202«

KOMENTAR DNEVA

"Povsem očitno je absurd, da bi točko 0 postavili v leto ’45. Toda to je povezano izključno z instrumentalizacijo problema fojb v Italiji: pretvarjamo se torej, da se prej ni zgodilo nič, zato so grdi tisti, ki so začeli s strahotami leta ’45. Toda poglejte: ne bi rad vlekel zajca presenečenja iz klobuka, ampak po moje je točka 0 leto 1202, ko so Benečani nasilno zavzeli Zadar. To mesto je ležalo v Ogrski kraljevini in Benečani so imeli z njim tesne stike. Toda v nekem trenutku se v Zadru odločijo, da ne bodo več trpeli gospodarskega nadzora Benečanov …"

"Saj poznate zgodbo četrte križarske vojne, ne? Pripravlja se torej četrta križarska vojna. Cela vojska francoskih vitezov mora nekako priti do Svete dežele. In ker hočejo tja po morju, so se z Benečani vnaprej dogovorili za ceno transporta križarske vojske v Sveto deželo. Toda ko križarji pridejo v Benetke, tam odkrijejo, da jih je manj od predvidenega števila, zato so tudi zbrali manj denarja. Transportne cene, za katero so se bili domenili, torej ne morejo plačati. Toda Benečani so v ta namen že stesali za celo floto ladij, zato križarjem takole predlagajo: »Vseeno vas bomo odpeljali do Svete dežele, če nam pred tem pomagati pri enem poslu doli v Dalmaciji«. In križarji se s predlogom strinjajo. Nadaljevanje zgodbe o četrti križarski vojni je sicer precej čudaško. Na koncu se namreč Benečani in križarji družno odpravijo zavzet Konstantinopel."

"Toda zakaj se mi zdi pomembno beneško nasilno zavzetje Zadra leta 1202? Zakaj? Zaradi odnosa med italijanskim svetom, njegovo civilizacijo in močjo ter ljudstvi, ki jih moramo objektivno gledano imenovati »manjša« in ki so stoletja dolgo živela v orbiti moči italijanskih sil. V tem konkretnem primeru je šlo za Benetke. Gre za fenomen, ki je zelo podoben (čeprav manjši) nemški dominaciji nad ne le nemško jezičnimi deželami, temveč tudi nad Baltikom in nad vso vzhodno Evropo. Če sta Praga ali Talin postala nemški mesti, se je to zgodilo zato, ker se je močan, bogat, civilizacijsko razvit in zelo napadalen narod naenkrat znašel pred ljudstvi, ki v srednjem veku niso bila samo manjša, ampak tudi slabše strukturirana. In to je veljalo za Čehe, Poljake, Latvijce, Litovce. Šlo je torej za soočenje med imperialističnim nemškim ljudstvom in manjšimi ljudstvi, ki so dolgo ostala pod njegovim vplivom."

"Menim, da se je na Balkanu in vse do Egejskega morja dogajalo nekaj podobnega. Italijani so bili imperialistični narod, ki so svoj jezik, denar in galeje ter leve svetega Marka ponesli po vsej Dalmaciji, v Albanijo in v Grčijo tako v srednjem veku kot v renesansi in v moderni dobi. Potem pa so se morali soočiti z drugim imperialističnim narodom, s Turki. In tudi ti so storili podobno: mnogi, pod navednicami manjši narodi – od Srbov do Madžarov in Bolgarov – so več sto let ostali pod oblastjo hegemonije turškega imperialnega ljudstva."

(Italijanski zgodovinar Alessandro Barbero, ki bo 27. septembra v Kobaridu predaval o prvi svetovni vojni, pravi, da so se travme 20. stoletja med Slovenci in Italijani začele že daljnega leta 1202; v intervjuju za MMC RTV Slovenija)