Urška Klakočar Zupančič / »To velikokrat zlorabljajo tisti, ki želijo z manipulacijami priti na oblast«

Predsednica Državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič je zapisala je, da se je treba zazreti tudi v zgodovino in se spomniti vseh, ki so življenja žrtvovali za svobodno Primorsko

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini izpostavila priložnost, da utrdimo vizijo Slovenije, da raste v miru, medsebojnem spoštovanju in povezanosti. Zapisala je, da se je treba zazreti tudi v zgodovino in se spomniti vseh, ki so življenja žrtvovali za svobodno Primorsko.

Poudarila je, da na današnji dan 15. septembra praznujemo državni praznik priključitev Primorske k matični domovini, s katerim zaznamujemo dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, s tem pa se je uresničila večletna želja slovenskega naroda po enotnosti.

Vendar se ta želja Primorcev po besedah predsednice DZ ni uresničila vsem. Primorci so bili žrtve fašističnega terorja, česar nikoli ne smemo pozabiti. 13. julija 1920 so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu.

Zažgale so osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu, ki je bila zgrajena po načrtu arhitekta Maksa Fabianija ter je gostila številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in Edinost. Ko so na kraj požiga prišli gasilci, jim požigalci niso pustili gasiti ognja temveč so jim celo prerezali cevi. Nobeden od storilcev ni bil za to dejanje aretiran. Požigu Narodnega doma je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev, slovenskih podjetij in domov, je povzela Klakočar Zupančič.

"Ko so na kraj požiga prišli gasilci, jim požigalci niso pustili gasiti ognja temveč so jim celo prerezali cevi. Nobeden od storilcev ni bil za to dejanje aretiran. Požigu Narodnega doma je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev, slovenskih podjetij in domov."

Urška Klakočar Zupančič,
predsednica DZ

Meni tudi, da v srcih Primorcev ni nikoli ugasnila luč slovenstva, saj so tudi v težkih časih ponosno govorili slovensko ter vztrajno, kot znak upora, peli slovenske pesmi. Žlahtni lastnosti, kot so zavednost in vztrajnost, ki nam morata biti zgled, sta v sodobni globalni družbi nemalokrat spregledani, saj je prestreljena s popolnoma drugačnimi trendi, velikokrat pa jih zlorabljajo tisti, ki želijo z manipulacijami priti na oblast, je še zapisala predsednica DZ.

Mineva 78 let, odkar je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije.

Osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini, ki letos prvič poteka pod tem imenom, je bila v nedeljo v Ilirski Bistrici.