Ukradena fotografija
Kritičen odziv Petra Petrovčiča ob zlorabljanju avtorskih fotografij uglednega Joca Žnidaršiča je povsem utemeljen. Kdo bo spoštoval slovensko umetnost in slovenske umetnike, če tega ne znata slovenska politika in slovenska kultura? Podobna ne-zloraba, ob tem pa zapostavljanje Joca Žnidaršiča se pojavlja pri navidezno svetovljanski kulturni prestolnici v Novi Gorici.
Tiskana oznanila evropske prestolnice redko sežejo čez nekdanjo rapalsko mejo. Turistični urad ob Tromostovju ima vsaj 150 različnih prospektov, s katerimi opozarjajo na znamenitosti Slovenije, na vinarje ali oglede medvedov. O EPK pa nič, s fotografijami ali brez njih. Prijazna uslužbenka je šla preverit še v skladišče. Nobene brošure, prospekta, razglednice ali spominka, da se na koncu prometno oddaljene Vipavske doline dogaja karkoli.
Zato smo bili veseli, ko so sredi avgusta 2025 v predmestju glavnega mesta začeli lepiti plakate z napisi Zoran Mušič. Spregledali smo, da so temne plakate razstavili dobra dva tedna pred uradnim zaključkom dveh razstav (5. septembra) in ne aprila ali maja. Da gre za različne razstave, za slikarja – o tem nismo izvedeli nič. Le neki datumi. Moteča za domače fotografe in oblikovalce je bila serijsko reproducirana fotografija človeka. Posnetek je nastal 1. januarja 1975. Avtor portreta je Chris Felver, čeprav na plakatu avtorjevega imena ni. Ameriška fototeka Getty posnetek, za ustrezno ceno, lahko proda prodajni galeriji Contini v Benetkah ali komurkoli drugemu.
Organizatorji EPK so kupili serijski izdelek in pozabili na Joca Žnidaršiča. Njegove odlične portretne fotografije slikarja Zorana Mušiča, črno-bele ali barvne, kažejo več kot nasmeh in srajco. Pred nami je razmišljujoči umetnik, z glavo modreca, polno idej in z rokami, ki nam posredujejo likovna sporočila. Žnidaršičeve podobe so znane iz objav v časniku Delo, v katalogih (Narodna galerija, SAZU) in drugod. Nosilci avtorskih pravic bi z veseljem dovolili uporabo katere izmed povednih fotografij za promocijo, za prospekte, za plakate. Če komu odlični slovenski fotograf ni po volji, bi mogli uporabiti Pilonov risani portret Mušiča v ateljeju ali posnetek Christine Turnauer. Še ena zamujena priložnost. Morda bodo drugi slovenski fotografi, številni Jocovi občudovalci ali učenci, povzdignili svoj glas.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.