Downton Abbey: Veliki finale

zadržan +

Nazaj v preteklost.

Tole pa je res videti kot Grand Finale Downton Abbeyja – vsi običajni osumljenci, ki so pilotirali šest sezon serije, pet božičnih specials in dva filma, se vrnejo (Maggie Smith, alias grofico Dowager, ki je lani umrla, nadomešča Arty Froushan, ki igra slovitega dramatika Noëla Cowarda), vsak dobi svojo podzgodbo (ali dve), vrnejo se kakopak tudi vsi kostumi (in ves production design), vse je prežgano z neurgentno elegantno nostalgijo (itak izgleda kot podaljšana epizoda razkošne quality serije), elegantno neurgentnemu mežikanju »zvesti« publiki ni ne konca ne kraja (kdo bo dobil Downton Abbey?), na voljo so številne telenovelistično »šokantne« situacije (Mary se loči, Harold vse zapravi, Downton Abbey finančno hira, butler Carson se upokoji, Maryjina ločitev navdihne Cowardov hit Private Lives ipd.), pride celo do rahlega razrednega prerivanja, a nič hujšega, saj bogataši tu povsem nekritično uživajo v tem, da so bogati (delitev kolonialnega plena je gladka, sladka, neproblematična), služabniki pa uživajo v tem, da so služabniki (vedno komaj čakajo, da lahko rešijo čast svojih gospodarjev, bogataške dinastije Crawley), čeravno zatekanje v preteklost – ki je, kot slišimo, »udobnejša od prihodnosti« – še najbolj spominja na tisti morbidni terapevtski beg v preteklost iz Shyamalanove Vasi ob gozdu. (kino)