Monika Weiss

 |  Mladina 38  |  Družba

(Nepremičninska) neenakost se v Sloveniji povečuje 

Odločilno je stanovanje

V Sloveniji se neenakost najbolje vidi pri lastništvu nepremičnin (na fotografiji gradnja novega bloka v Ljubljani).

V Sloveniji se neenakost najbolje vidi pri lastništvu nepremičnin (na fotografiji gradnja novega bloka v Ljubljani).
© Borut Krajnc

Stanovanjska politika je ključni dejavnik pri skrbi za blaginjo gospodinjstev, v novem poročilu opozarja Eurofound, agencija Evropske unije, ki zagotavlja neodvisne analize o življenjskih in delovnih razmerah v EU.

Podatki za obdobje 2010–2021 kažejo, da je porazdelitev bogastva bistveno bolj neenakomerna kot porazdelitev dohodkov, majhnemu delu prebivalstva EU pripada nesorazmeren delež premoženja. Hkrati podatki kažejo, da je neenakost v bogastvu od leta 2010 do 2021 ostala v glavnem nespremenjena, a države so si glede tega vse bolj podobne: v tistih z visoko stopnjo neenakosti je opaziti rahlo zmanjšanje neenakosti, v državah, kot sta Slovenija in Španija, ki sta imeli leta 2010 nizko stopnjo neenakosti, pa se kaže povečanje.

Razlike med evropskimi državami še naprej ostajajo velike. Leta 2021 je imelo najbogatejših pet odstotkov prebivalstva na Slovaškem v lasti 25 odstotkov bogastva, v Nemčiji 41 odstotkov in v rekorderki Estoniji 46 odstotkov. V Sloveniji? Pet odstotkov najbogatejših je imelo v lasti 31 odstotkov premoženja, kar je najmanj za Slovaško, Češko, Malto in Grčijo, a je ta zadnji izmerjeni delež znatno večji kot leta 2010, ko naj bi bilo imelo pet odstotkov najbogatejših v Sloveniji »le« 21 odstotkov premoženja.

Slovenija je tako po Eurofoundu med državami, kjer se premoženjska neenakost povečuje, v celotnem obdobju 2010–2021 se nenehno povečuje zlasti tako imenovana nepremičninska neenakost, kar ne velja le za Slovenijo, ampak tudi za Španijo, Grčijo in Finsko. Nasprotno se je v državah, kjer se je premoženjska neenakost zmanjšala (Avstrija, Ciper, Nizozemska in Nemčija), zmanjšala tudi koncentracija premoženja v nepremičninah, ugotavlja Eurofound.

Poudarja izjemno velike nominalne razlike v bogastvu, a opozarja, da so podatki zaradi slabih statistik zelo okvirni. Toda vzorec je jasen: v Luksemburgu, ki je uvrščen najvišje, je povprečno neto premoženje na osebo leta 2021 znašalo 529.030 evrov, kar je kar 16-krat več kot v najnižje uvrščeni Latviji (32.662 evrov). V Sloveniji naj bi povprečno premoženje na osebo znašalo 78.157 evrov, s čimer je med 22 državami na 14. mestu, za Luksemburgom, Belgijo, Malto, Nemčijo, Italijo, Irsko, Avstrijo, Francijo, Ciprom, Španijo, Finsko, Nizozemsko in Portugalsko.

A pomenljiva sta še dva podatka: v več najbogatejših državah je premoženje najrevnejših 20 odstotkov prebivalstva negativno, torej imajo več dolgov kot premoženja, med takimi državami so Nemčija, Irska, Ciper, Španija, Finska in Nizozemska. V Sloveniji naj bi povprečno premoženje 20 odstotkov prebivalstva, ki je najrevnejše, znašalo 3199 evrov, na Slovaškem 4796 evrov in v najbogatejšem Luksemburgu 5115 evrov.

Zanimiva je tudi primerjava povprečnega premoženja, ki ga je imel v vsaki od 22 držav EU leta 2021 odstotek najbogatejših: v Luksemburgu je bilo to povprečje kar 10,37 milijona evrov, sledi Italija z 2,98 milijona evrov, pri nas pa naj bi bil vsak iz odstotka najbogatejših imel v povprečju 1,05 milijona evrov premoženja, s čimer se Slovenija uvršča na 15. mesto med 22 državami.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.