Študentski omnibus

Začenja se novo študijsko leto, to pomeni, da bodo ulice večjih slovenskih mest spet polne študentov. Jedli bodo po lokalih, ki ponujajo hrano za študentske bone – tisti, ki si to lahko privoščijo, seveda. Koalicija je na začetku meseca v parlamentarno obravnavo vložila zakon o urejanju položaja študentov, omnibusni zakon, v katerem je združenih več zakonov, ki zadevajo študente. »Predlog zakona je jasen signal mladim, da jih razumemo in vanje verjamemo. Mladi so največja naložba naše družbe in zaslužijo si razmere, ki jim omogočajo, da rastejo in uspejo,« je dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je zakon vložil skupaj z Damijanom Bezjakom Zrimom iz SD in Tatjano Greif iz Levice, pri pripravi pa je sodelovala Študentska organizacija Slovenije.

Med drugim se bo povečala minimalna urna postavka za študentsko delo, zdaj je 7,34 evra, po novem naj bi znašala 7,74 evra, kar je zvišanje za 5,2 odstotka. To bo zakon dosegel tako, da bo spremenil parametre, na podlagi katerih se izračuna minimalna postavka. Zdajšnji zakon pri izračunu upošteva, da povprečni študent delavec opravi 174 ur dela na mesec, s predlogom zakona bi se to zmanjšalo na 165 ur na mesec, s čimer bi se efektivno zvišala minimalna postavka.

Je pa Tatjana Greif opozorila, da študentsko delo »postaja prekaren nadomestek za redno zaposlitev, ker je za delodajalca to ceneje in pomeni manjši strošek, študentom pa se zažira v čas, ki je namenjen študiju«, česar zakon ne obravnava. Poleg tega bodo študenti lahko tudi med absolventskim letom nemoteno dobivali štipendijo na prvi in drugi stopnji študija, tudi študenti, ki postanejo starši in imajo pravico do še enega dodatnega leta, bodo lahko dobivali štipendijo ves ta čas.

Prav tako zakon predvideva spremembe na področju študentske prehrane. Subvencija za študentsko prehrano se bo zvišala s 3,50 evra na 5,05 evra, uporaba subvencij (študentskih bonov) pa bo mogoča do polnoči, torej dve uri dlje kot zdaj. Zdaj študenti dobijo bon za vsak delovnik, po novem bi ga za vsak  koledarski dan, s čimer bi se število bonov povečalo.

»Če statistika kaže, da študentstvo v povprečju porabi šest do sedem bonov na mesec, splošna rešitev ni povečanje števila bonov, temveč razmislek o globljih spremembah, s katerimi bi študentstvu lahko ponudili cenejše in kakovostnejše ter dostopnejše obroke. Zvišanje subvencije tega ne bo naredilo, saj trend zgornje meje doplačila kaže, da se doplačilo iz leta v leto povečuje, čeprav se zvišuje tudi subvencija,« o spremembah glede študentske prehrane meni Nika Klančar, ena izmed pobudnic projekta Pomagam na bone, ki opozarja na nedostopnost subvencionirane prehrane. Zakonske spremembe se ji zdijo pozitivne, pa vendar so le kozmetični popravki nezadostnega sistema. Organizatorji projekta mogoče rešitve vidijo v vzpostavitvi sistema javnih menz, pa tudi strožji omejitvi najvišjega zneska doplačila in usklajevanju subvencije z inflacijo, prav tako v možnosti kupovanja sestavin v trgovini »na bone«.

Spremembe zakonov so po besedah študentske organizacije že bile usklajene s pristojnimi ministrstvi in ministrstvom za finance, zato je pričakovati, da bo zakon ob podpori koalicije brez težav sprejet, mogoče je, da že do volitev – to bi bil vendarle lep »bombonček« za študentsko populacijo.