19. 9. 2025 | Mladina 38 | Družba
Zdravje otrok ogroženo
Tunina odstranjena s francoskih šolskih jedilnikov
Koliko živega srebra je v eni konzervi tunine?
© Profimedia
Evropejci od vseh rib najraje jemo tuna, četudi se v zvezi z njim pogosto razpravlja o učinkih na zdravje ljudi. Na to, da gre za ribo z visoko vsebnostjo živega srebra, že leta opozarjajo številne nevladne organizacije. Aktivistični skupini Bloom in Foodwatch sta opravili raziskavo, katere izsledki so vplivali na odločitev osmih francoskih občin, da tunino začasno umaknejo s šolskih jedilnikov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 9. 2025 | Mladina 38 | Družba
Koliko živega srebra je v eni konzervi tunine?
© Profimedia
Evropejci od vseh rib najraje jemo tuna, četudi se v zvezi z njim pogosto razpravlja o učinkih na zdravje ljudi. Na to, da gre za ribo z visoko vsebnostjo živega srebra, že leta opozarjajo številne nevladne organizacije. Aktivistični skupini Bloom in Foodwatch sta opravili raziskavo, katere izsledki so vplivali na odločitev osmih francoskih občin, da tunino začasno umaknejo s šolskih jedilnikov.
Kot je poročal Radio France Internacionale (RFI), sta skupini pregledali vzorce iz 148 konzerv, kupljenih v Franciji, Nemčiji, Italiji, Angliji in Španiji. Izkazalo se je, da je v številnih konzervah delež živega srebra trikrat ali celo štirikrat večji, kot je dovoljeno. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je živo srebro ena izmed desetih najnevarnejših snovi in da povzroča resno tveganje za zdravje.
Nekateri francoski politični funkcionarji so zaradi izsledkov raziskave pokritizirali nacionalne in evropske politične voditelje ter industrijo, ker naj ne bi sprejela nobenih ukrepov za varovanje potrošnikov, zlasti otrok. Gilles Pérole, podžupan mesta Mouans-Sartoux, znan po prizadevanjih za zdravo hrano v šolskih jedilnicah, je za RFI dejal, da je nesprejemljivo, da je pri tunini dovoljena koncentracija živega srebra miligram na kilogram, pri drugih ribah pa 0,3 miligrama na kilogram, zato so se odločili, da bodo tunino začasno umaknili z jedilnikov, dokler ne bo dovoljena raven tako nizka kot pri drugih ribah. Pritiskali bodo tudi na Bruselj, naj se zakonodaja zaostri. Raziskava opozarja, da naj bi bil že od sedemdesetih let v Evropi močan lobi, ki si prizadeva za povečanje prodaje tunine, zaradi česar so ekonomski interesi prevladali nad zdravjem ljudi. Nadzor nad trženjem naj bi bil ponekod v Evropi šibak.
Kako pa je v Sloveniji? NIJZ svetuje, naj tunino otroci in nosečnice uživajo v majhnih količinah, manj kot sto gramov na teden. »Sardele, skuše, postrvi, losos, oslič ipd. so primerne vrste rib za otroke v šolski prehrani. V skladu s smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih morajo pri delu upoštevati šole, je treba paziti na konzervirane ribe; te na jedilnike vključujemo do največ dvakrat na teden,« sporočajo iz NIJZ. Kot pojasnjujejo, je v smernicah navedeno, da se je treba izogibati dolgoživim večjim roparskim ribam iz prostega ulova, mednje spada tudi tun, zaradi potencialnega čezmernega onesnaženja njihovega mesa s težkimi kovinami in obstojnimi organskimi onesnaževali. »Praviloma naj bi uradni nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi, zagotavljal varno hrano na slovenskem trgu,« so še sporočili.
Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije, kjer pogosto testirajo tunino, pojasnjuje, da o tunini, ki jo kupujejo šole, nimajo podatkov. »Naš nedavni test je pokazal, da so vsi vzorci vsebovali živo srebro v zakonsko dovoljenih mejah. V enem od vzorcev pa smo našli presežene vrednosti kadmija,« je še dejal. Prisotnosti drugih škodljivih snovi (npr. mikroplastike), kot navaja, niso ugotavljali.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.