Dva leva / Vlado Miheljak: Dvoroki Han

»Mi nismo tukaj zato, da bodo ljudje zadovoljni z nami, mi smo tu zato, da so ljudje zadovoljni s svojim življenjem.«

»Naloga socialnih demokratov je, da Slovenijo varno peljemo čez zelo zahtevne okoliščine, tu pa je seveda pomemben tudi način, da bomo delovali umirjeno, brez arogance, brez napada, z veliko mero spoštovanja, upoštevanja drugače mislečih, občutka za to, da bo politika sposobna graditi in ne razgrajevati ... če si želimo slovensko zastavo visoko dvigniti, da bo plapolala ponosno, je potrebna leva in desna roka.«

»Absolutno pa zagovarjam politiko Gibanja Svoboda, tako da sem seveda pripravljen iti na volitve … Stojim za svojimi izjavami in še vedno menim, da je to vlado za moj okus nekajkrat potegnilo preveč v levo.«

»Jaz nikoli leve opcije nisem zapustila.«

Ko sem v začetku devetdesetih let poskušal razložiti paradoks Janševih »desnih socialdemokratov« (SDSS), preden so se po večletni neuspešni kandidaturi za včlanjenje v socialistično internacionalo leta 2003 dokončno odpovedali socialdemokratski predponi in se preimenovali v »navadne« demokrate, sem ilustriral, da je Janša socialdemokrat na tak način, kot je (takrat še živ in aktiven) Jörg Haider liberalec. Namreč v tistem času je Janša formalno še ostajal na Pučnikovi definiciji stranke kot socialdemokratske; pokojni koroški gromovnik s svojo svobodnjaško stranko pa se je na neki perverzni način še uvrščal med evropske liberalce. No, od takrat je minilo že »sto let« in Janša je medtem ne le spremenil ime, ampak je stranko odpeljal v tesen objem evropske skrajne desnice.