Janez Škof / Igralec in glasbenik, za katerega v umetnosti ni pravil

»Ko na odru gledamo Janeza Škofa, se zdi, kakor da igra z neverjetno lahkostjo, hkrati pa z energijo in prezenco napolnjuje ves prostor. Enkrat nas navdušuje z minimalizmom v izrazu, drugič z ludizmom, pa s presenetljivo komiko in z drobnimi, preprostimi, a izvirnimi in neskončno duhovitimi domislicami,« je v utemeljitvi zapisala žirija, ki mu je leta 2018 podelila Borštnikov prstan, najvišje domače igralsko priznanje. In temu dodala, da ima »igro v krvi«. In da zato »ni presenetljivo, da je v svoji karieri zasnoval številne like, ki danes veljajo za antologijske in se jih po dvajsetih, tridesetih ali več letih še vedno živo spominjamo«. Res je, marsikdo se spominja marsikatere njegove presežne vloge, ne le z odrov domala vseh slovenskih gledališč (od leta 2003 predvsem matične SNG Drama Ljubljana) ter neinstitucionalnih prizorišč, pač pa tudi številnih slovenskih filmov in TV-serij. Ne nazadnje je slovensko kulturno prizorišče neizbrisno zaznamoval tudi kot član etno jazz skupine Čompe ter kot nepozabni interpret poezije Daneta Zajca.