Upor proti tišini

Palestinsko-ameriški stand-up komik ter filmski in televizijski ustvarjalec Mohammed »Mo« Amer se trenutno mudi na svetovni turneji El Oso Palestino (v prevodu Palestinski medved). Morda ga poznate kot stand-up komika, katerega dolgometražne nastope si lahko na Netflixu ogledamo v oddajah Mo Amer: The Vagabond ali Mo Amer: Mohammed in Texas. Morda se ga spomnite iz serije Ramy, kjer je upodobil bratranca protagonista Ramyja (igra ga vsestranski ustvarjalec egiptovskih korenin Ramy Youssef, eden glavnih soustvarjalcev serije, ki je bila kritiško hvaljena zaradi niansirane upodobitve muslimanske skupnosti v Ameriki). Temu je sledilo njuno ponovno sodelovanje pri seriji Mo, ki sta jo soustvarila skupaj, le da je tokrat Amer prevzel večji del odgovornosti – ne le kot soscenarist in eden izmed režiserjev, temveč tudi kot glavni igralec, ki v liku Moja Najjarja uteleša svojo lastno (delno avtobiografsko) življenjsko zgodbo. Zgodbo palestinskega begunca, ki je z družino pribežal v teksaški Houston, da bi si uredil dostojno življenje v ZDA, a ob tem nenehno občuti negotovost in frustracije ob birokratskih ovirah, ki mu že desetletja onemogočajo pridobitev ameriških dokumentov.

Prva sezona serije Mo, ki je luč sveta ugledala na Netflixu avgusta 2022, je šla mimo skoraj nekoliko neopažena – prejela je sicer Peabodyjevo nagrado –, druga sezona, ki so jo začeli predvajati januarja letos, pa je vzbudila precej več pozornosti. Ob njenem izidu smo že več kot leto dni spremljali izraelski genocid nad palestinskim prebivalstvom. In morda ob kakšni drugi priložnosti zgolj še ena univerzalna zgodba drugorazrednih državljanov, priseljencev v Ameriki, je tokrat zarezala naravnost v distopično politično realnost. Druga sezona serije Mo je še bolj zrelo, pogumno in neposredno delo, katerega moč je v tem, da izkušnje palestinske diaspore ne obravnava didaktično ali pridigarsko, temveč skozi človeške like, prežete z nežnostjo, humorjem in ranljivostjo.

Takšen je bil tudi njegov stand-up show na razprodanem gledališkem in koncertnem prizorišču Hammersmith Apollo v Londonu. Občinstvo sta dodobra ogrela že palestinski komik Adi Khalefa in newyorški Portoričan Cipha Sounds, ki je nastopil v dvojni vlogi komika in didžeja. Nato je na oder stopil Mo Amer in med občinstvom je završalo. Ker je bil ravno 11. september in s tem obletnica terorističnega napada na ZDA, je nastop začel s šalo na to temo. V trenutku je bilo jasno, da tritisočglave množice ne zanima le zabava, temveč tudi stik z umetnikom, ki s svojim glasom in humorjem ponuja nekaj več – daje glas zatiranim, izgnanim in marginaliziranim v času in svetu, ki molči, ki jih zanika, ki jih briše.

Njegov humor je oblika upora proti sovraštvu, predsodkom in ignoranci.

Njegova pripoved je delovala hkrati sproščeno improvizirana in precizno izbrušena. Naj pripoveduje o svojem otroštvu in prvih šolskih dneh v Ameriki, terorizmu ali ženini nosečnosti in rojstvu svojega sina, je Mo Amer mojster komičnega tajminga in odzivanja na občinstvo. O najtežjih temah – o genocidu, etničnem čiščenju – zna govoriti s humorjem, ne da bi pri tem razvrednotil bolečino. Prav nasprotno: s smehom jo približa občinstvu, jo naredi človeško in s tem še toliko resničnejšo. To je njegovo pravo mojstrstvo, ki ga je komik sposoben prenesti na odre in na televizijske zaslone.

Mo Amer je te dni zaključil gostovanje po zahodni in severni Evropi, kamor se je podal po turneji na ameriških, kanadskih in avstralskih tleh, ki se je začela že februarja. Kmalu bo nastopil v Egiptu, Bahrajnu, Libanonu, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. V Palestino, kjer ima korenine, jasno, ne more. A ostaja eden najpomembnejših sodobnih glasov, ki humanizira palestinsko ljudstvo in s pronicljivim družbenokritičnim humorjem in ostrino osvetljuje resničnost njihovega življenja, ne da bi pri tem izgubil toplino in človečnost. Njegov humor je mehanizem preživetja in učinkovita oblika upora proti sovraštvu, predsodkom in ignoranci. Predvsem pa tišini. Tišini mednarodne skupnosti ob tem, ko Izrael z ameriško pomočjo radira Gazo in njene prebivalce.

Kako močno in učinkovito orožje je lahko humor, ta hip lahko vidimo prav v ZDA, kjer vladajočim ni po godu, ko postanejo predmet kritične obravnave, ali še huje, posmeha. Kultna oddaja Stephena Colberta bo maja ukinjena. Ukinitev pa je že doživela oddaja Jimmyja Kimmla, k sreči (za zdaj) le za nekaj dni. Toda humorja se ne da preprosto ukiniti. Kajti, kot je nekoč zapisal Marko Zorko: »Smeh je znamenje svobode, začetek smeha je konec strahu.«