Knjiga / Barbara Vodopivec: Slišati tišino

Tri sorodstveno povezane družine – Oblak, Dobovišek, Konte – v loku 150 let kot objekt študije »družbenega potenciala družine«.

Eno najboljših del tega žanra je napisal režiser Ingmar Bergman, to je knjiga Den goda viljan (1991), v kateri je popisal dramatično zgodbo svojih prednikov v grozo klasični morali, saj je v njej obravnaval vse njihove stranpoti. Ker zgodovinarji nimajo svobode brskanja po čustvih, kaj šele prostosti špekulacij, ki pripoved zavijejo kot filmsko pripoved, in ker jim umanjka evidenc izpred stoletja, lahko le konstatirajo pridobljena pričevanja in dokumente. Zato je obravnavana knjiga korektna biografija, postavljena v kontekst časa, in je dragocena literatura za sorodnike in delovno gradivo za zgodovinarje.

Posebnost meščanske družine je tu njena metamorfoza med drugo vojno in po partijskem prevzemu oblasti. Najmočnejši lik je Vilibald Konte, predvojni inženir rudarstva, ki je hkrati eden od voditeljev prepovedane komunistične partije, po vojni, takrat je pomočnik ministra, pa ga pošljejo na Goli otok in tam ubijejo, kajpak brez kakršnihkoli sledi. Tema, ki je knjiga ne eksplicira, je karierna pot sorodnikov ubitega ali preganjanega visokega revolucionarja. Partija je od njih terjala, da se mu odrečejo, da ga razglasijo za sovražnika ljudstva. Brat, ki tega ne stori, še sam doživi grozote Golega otoka in se živčno uničen prebija skozi življenje. Njegov drugi sorodnik pa naredi fascinantno kariero v vrhu Narodne banke Jugoslavije in v spremstvu predsednika Tita. Zakaj neki?

Drugi zanimivi moment napeljuje na neznano zgodovino komunistične partije. Inženirju rudarstva se je zdelo privlačneje voditi ilegalno organizacijo kot opravljati posel, za katerega je leta z vso vnemo študiral. Predanost ideji? Študije boljševizma v Sovjetski zvezi so razkrile poseben poklic plačanih revolucionarjev, ki so se kopali v blišču kozmopolitizma. Knjiga, ki ponuja številne iztočnice.