Davčni divji zahod

Tistim, ki želijo postati odvetniki, država postavlja številne pogoje. Če nič drugega, potrebujejo pravno izobrazbo in pravniški državni izpit. Tudi odvetništvo kot tako je strogo reguliran poklic. Na drugi strani pa lahko strankam – fizičnim osebam, samostojnim podjetnikom ali podjetjem – davčno svetuje ali pa vodi računovodstvo kdorkoli. Država za opravljanje dejavnosti davčnega svetovanja in računovodstva ne postavlja nobenega pogoja, to lahko počne vsak. Že dlje poslušamo opozorila, da bi se to moralo spremeniti, ker prav v tem najdemo zametke številnih drugih težav, od kršenja delavskih pravic do neplačevanja davkov, sive ekonomije, korupcije … Tokrat smo pojasnila zahtevali od pristojnih ministrov za finance, gospodarstvo, delo in od finančne uprave. Njihovi odzivi govorijo sami zase.

Če se osredotočimo zgolj na uspešnost države pri pobiranju davkov in s tem obratno sorazmerno povezano sivo ekonomijo, ki je v Sloveniji tradicionalno med najobsežnejšimi v EU, velja prisluhniti besedam dolgoletnega davčnega svetovalca in nekdanjega predsednika Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Franca Derganca. Opozarja, da davčno svetovanje ni zgolj še ena v vrsti storitev, pač pa »za njo stoji velik javni interes – pobiranje davkov in drugih dajatev. Podobno je recimo z notarskim ali odvetniškim poklicem in zato sta regulirana. Davki so v vsaki državi ključna stvar in ne more se s tem ukvarjati kar vsak, ker je to preveč tvegano. Imamo visoke davčne stopnje in vedno nove davke, ker dajatve poberemo zgolj od tistih, od katerih jih lahko, ne pa od tistih, od katerih bi jih morali. Tako je stanje duha.« Derganc še dodaja, da nikoli »še noben minister za finance ni odredil strokovnega nadzora nad delom finančne uprave, nad uspešnostjo pobiranja določenega davka, kar pomeni, da je vse prepuščeno stihiji in dobri volji. Nihče v 30 letih ni preveril, ali finančna uprava dela kakovostno ali ne.« Zaradi tega tudi ni podatkov o realnem stanju na tem področju.

Lahko pa bi bilo tudi drugače. Evropska komisija recimo že dlje opozarja Slovenijo, da je poklic odvetništva celo nekoliko preveč strogo reguliran, predvsem v delu, ki odvetnikom omejuje in v praksi pravzaprav prepoveduje oglaševanje. V skladu z opozorili zdaj na ministrstvu za pravosodje pripravljajo novelo zakona o odvetništvu, ki bo te omejitve nekoliko sprostila, da bodo ustrezale »evropskemu pravnemu redu«. Zaradi javnega interesa – varovanja strank pred neprimernim (oglaševalskim) delovanjem – torej Slovenija odvetništvo regulira celo nekoliko prestrogo. Davčno svetovanje in računovodstvo, ki igrata ključno vlogo v gospodarstvu in s tem tudi pomembno vlogo pri oblikovanju državnega proračuna, pa prepušča »prostemu trgu«. Če ostanemo le pri oglaševanju – verjetno najbolj razvpiti davčni svetovalec Rok Snežič že leta svojo dejavnost oglašuje s krilatico »Ustanavljanje storitvenih podjetij v BiH za namene davčne optimizacije«.

Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, se zavzemajo »za čim manj omejitev pri opravljanju dejavnosti«, saj to »negativno vpliva na konkurenčnost gospodarstva«.

S podrobnimi vprašanji o vsem tem smo se obrnili na pristojne. V posmeh dilemam o (ne)regulaciji davčnega svetovanja in računovodstva, o uspešnosti pobiranja davkov in sivi ekonomiji ter o vlogi finančne uprave pri tem so z uprave, katere direktor je Peter Grum, poslali pojasnilo, ki ga navajamo v celoti: »Da, razprave o dejavnosti računovodstva in davčnega svetovanja so že potekale. Podatki o pobiranju davčnih obveznosti pa so prikazani v Letnem poročilu Finančne uprave RS.«

Na ministrstvu za gospodarstvo turizem in šport, ki ga vodi Matjaž Han (SD), so bili le malenkost bolj gostobesedni. Pravijo, da se na splošno zavzemajo »za čim manj omejitev pri opravljanju dejavnosti. V kolikor so te nujne, pa morajo biti te sorazmerne, saj sicer negativno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva.« K temu dodajajo le še, da vse to ni njihova stvar, njihov problem, saj ministrstvo za gospodarstvo »ni pristojno za presojo o potrebni regulaciji področja računovodstva in davčnega svetovanja, ker je to v pristojnosti ministrstva za finance«.

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), pa pravijo, da so »v preteklosti že bili seznanjeni s predlogi o pravni regulaciji poklicev računovodstva in davčnega svetovanja, vendar pa dejavnost računovodstva sodi med vsebine, ki jih pokriva ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport«. Vsaj za gospodarsko panogo računovodstva, v kateri v Sloveniji deluje več kot 4000 podjetij in samostojnih podjetnikov, torej niti tri desetletja po osamosvojitvi ne želi biti pristojen nihče, saj dve ministrstvi to odgovornost prelagata drugo na drugo.

Kar se davčnega svetovanja tiče, se na finančnem ministrstvu strinjajo »s cilji, ki jih želijo zasledovati predlagatelji – da se zagotovi strokovnost davčnega svetovanja, kar bi lahko izboljšalo kakovost storitev davčnega svetovanja in zaupanja strank do strokovnih, objektivnih ter odgovornih storitev davčnega svetovanja«. A dodajajo, da nekatere države ta poklic zelo podrobno regulirajo, druge sploh ne in da Slovenija pač sodi med slednje. In tudi, da »regulacija poklica in pridobitev ustreznih licenc sama po sebi nikakor ne onemogoča oziroma preprečuje praks v zvezi z nedovoljeno davčno optimizacijo. Ta vprašanja so precej širša in povezana s splošno družbeno in davčno moralo v posamezni državi.« Vztrajajo pa: četudi »ni predpisanega nadzora države nad izvajanjem teh izobraževanj in usposabljanj, je v razmerju do navedenih organizacij neprimerno posploševati, da gre ’samo za podjetja za optimiziranje’ na davčnem področju«. To seveda drži. Gotovo niso vsi računovodski servisi in davčni svetovalci zgolj ustvarjalci in utrjevalci nezakonitega ravnanja. A težava je, ker razmerje med enimi in drugimi ni dobro in je verjetno celo v korist prav teh, spornih.

Zastrašujoči so recimo podatki o računovodskih servisih. Direktorica zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije Polonca Podgoršek je pred časom pojasnila, da se že dolga leta trudijo za regulacijo poklica in združujejo tiste računovodje, ki se zavzemajo za to in s tem za višje zakonske, etične in moralne standarde. A ti so v krepki manjšini. Zbornica združuje le 470 članov, skupaj pa je v dejavnosti računovodstva registriranih skoraj desetkrat več oziroma več kot 4200 servisov. Na ministrstvu za finance sicer pojasnjujejo, da je »že danes določena znanja s področja davčnega svetovanja mogoče pridobiti v okviru izobraževalnih programov in usposabljanj, ki jih organizirajo zasebna združenja,« to so Sekcija za davčno svetovanje pri Slovenskem inštitutu za revizijo, Davčnosvetovalna zbornica Slovenije, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije.

Davčni svetovalec Rok Snežič ponuja storitev »Ustanavljanje storitvenih podjetij v BiH za namene davčne optimizacije«.

Da, zbornici, ki združujeta davčne svetovalce, sta dve. Ena v različnih oblikah deluje že več kot 30 let in že več kot desetletje poziva k ureditvi razmer na tem področju. Druga pa je precej mlajša, zaradi »drugačnega razmišljanja o razvoju davčnega svetovanja« jo je ustanovil davčni svetovalec Ivan Simič, ki je bil, čeprav se to zdi precej očitno navzkrižje interesov, v času zadnje vlade Janeza Janše celo direktor finančne uprave. Njegova Davčnosvetovalna zbornica Slovenije je ubrala drugo pot in se v bistvu zavzema za prav nasprotno ureditev kot starejša Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije – za popolnoma dereguliran sistem, prav tak, kakršen v Sloveniji velja danes. Združuje 133 davčnih svetovalcev, med njimi je tudi Rok Snežič, točneje podjetje Snežič davčni inženiring, d. o. o., ki je kakopak v lasti njegove žene Klavdije Snežič, saj je Rok v osebnem stečaju in formalno (v Sloveniji) nima nikakršnega premoženja, le dolgove.

Prav Snežič – osebno, z načinom življenja, in s prenašanjem svojih specifičnih znanj na stranke – je dokaz, kako zelo narobe lahko stvari gredo v praksi, če država neko področje povsem prepusti prostemu trgu in določa »čim manj omejitev pri opravljanju dejavnosti«, ker te »negativno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva«. Snežičev primer navaja tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec (Levica), edini od omenjenih ministrov, ki zagovarja regulacijo in ureditev razmer na tem področju: »Mnogi davčni svetovalci so razvpiti po svojih praksah, med njimi je najbolj znan primer Roka Snežiča, ki na lastnem primeru dokazuje, da slovenski pravni red omogoča, da se na sodišče pod obtožbami davčnih utaj pripelješ z maseratijem, a hkrati osebno nimaš nobenega premoženja, prejemaš le minimalno plačo ali celo socialno pomoč.« Mesec se strinja, da se v razmerah brez regulacije ti dve dejavnosti pogosto razvijata »v smer ’davčne optimizacije’, kar v praksi nemalokrat pomeni izogibanje plačevanju davkov. Meja med legalnim, legitimnim in nelegalnim je tu pogosto zabrisana, davki, ki bi jih morali plačevati podjetja in premožni, ki si lahko privoščijo storitve davčnega svetovanja, pa se zgubljajo, kar pomeni siromašenje države in bogatenje peščice.« Podjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s storitvami davčnega svetovanja in računovodstva, bi bilo po njegovem mnenju »treba zavezati k najvišjim pravnim in moralnim standardom, zato podpiram razmislek v smer, da se ta dva poklica regulirata, npr. po zgledu notarskega ali odvetniškega poklica«.