Za Senegalom končno tudi Slovenija?

Božičnica – včasih imenovana tudi 14. plača – je izplačilo, ki ga delodajalci nakazujejo konec leta kot dodatni dohodek zaposlenim. Ena prvih držav, ki so uvedle božičnico, je bila Italija. Gratifica natalizia ali božična nagrada, kot se je takrat imenovala, je bila darilo, ki so ga delodajalci izplačali zaposlenim pred prazniki. V nekaterih panogah so ga delavci začeli dobivati že sredi tridesetih let prejšnjega stoletja, ker pa so se po panogah pojavile razlike v višini izplačila, je zaradi sindikalnega pritiska tretji predsednik Italije, krščanski demokrat Giovanni Gronchi, božičnico ali tredicesimo leta 1960 uzakonil s predsedniškim dekretom. Od tedaj jo izplačujejo v višini ene plače, je za vse enaka in obvezna. Za slovensko razpravo ni nepomembno, da je bil zakon sprejet 10. oktobra 1960, začel pa je veljati 25. oktobra istega leta. Italijansko gospodarstvo takrat ni propadlo, čeprav je bila odločitev sprejeta tik pred koncem leta.

Kmalu za tem se je ta delavska pravica po podobnem vzorcu razširila po vsem svetu. V Švici so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja uvedli z namenom pritegnitve kvalificiranih delavcev, v Sovjetski zvezi je leta 1965 13. plača postala obvezna, če je podjetje izpolnilo letne načrte, približno tedaj so jo uvedle številne druge države, od Filipinov leta 1975 prek Mavricija do Brazilije in Mehike leta 1970. Danes jo navadno izplačujejo tudi v Senegalu, prav tako je obvezna v Angoli.

V številnih evropskih državah je božičnica splošno sprejet zakonski standard, tradicija ali pravica, o kateri se res nihče ne sprašuje. Na Portugalskem zaposleni na leto prejmejo 12 plač, od leta 1974 pa zaradi krepitve solidarnosti in socialnega varstva še 13. in 14. plačo. Eno za letni dopust in drugo decembra, pred božičnimi prazniki. Zakon veleva, da sta to dve dodatni izplačili – v višini 100 odstotkov plače. Portugalci ne glede na to, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju, dejansko prejmejo 14 plač. Ena je lahko razdeljena na 12 obrokov, druga mora biti v celoti izplačana decembra. Podobno je od leta 1980 tudi v Španiji. Tam so zaposleni te pravice postopoma dobivali od konca druge svetovne vojne, dokler niso bile po padcu Francove diktature leta 1980 uzakonjene. Zaposleni po tem letu prejemajo dve dodatni plači: eno ob božičnih praznikih, drugo v času, ki se določi v kolektivni pogodbi, recimo pred dopusti. V Grčiji so zakonsko predvidena celo tri izplačila: božičnica v višini mesečne plače, nato pa še ena plača, razdeljena na dva dela. Tudi tam imajo torej 14 plač.

V številnih evropskih državah je danes božičnica splošno sprejet zakonski standard, tradicija ali pravica, o kateri se nihče ne sprašuje.

V številnih drugih evropskih državah 13. in 14. plača nista zakonsko določeni, a ju dobivajo vsi zaposleni na podlagi splošno veljavnih kolektivnih pogodb. Tako je v Avstriji 13. in 14. plača tako rekoč obvezna. Božičnica ali Weihnachtsgeld se navadno izplača novembra ali decembra, 14. plača kot regres – Urlaubsgeld – pa je najpogosteje izplačana junija ali julija. V Nemčiji te pravice sicer niso tako razširjene kot v Avstriji, a precej bolj kot v Sloveniji: Weihnachtsgeld in Urlaubsgeld tam prejema več kot polovica zaposlenih. Še bolje je v Belgiji. Tam vsi zaposleni prejmejo 14 plač, ki so določene v kolektivnih pogodbah. A poleg 14. plače uvajajo celo 15. Administrativni delavci so upravičeni še do dodatnega letnega fiksnega bonusa 323 evrov, kar bi lahko bila 15. plača, zaposleni v avtomobilski ali jeklarski industriji pa dobijo teh 323 evrov v obliki dodatnega pokojninskega vplačila. Številni zaposleni poleg tega dobivajo še, morda bi lahko zapisali, 16. plačo, recimo v obliki eko vavčerjev v vrednosti 250 evrov na leto, ki jih je mogoče potrošiti za nakup ekoloških izdelkov, športne opreme in podobnega.

V primerjavi z vsem navedenim smo v Sloveniji še daleč v zgodovini. Pri nas božičnica, ki je v zakonu določena kot nagrada za poslovno uspešnost, ni zakonska obveza, za povrhu pa po osamosvojitvi tudi kolektivne pogodbe, ki bi morale naslediti prej veljavne samoupravne splošne akte, niso zaobjele vseh nekdanjih delavskih pravic. Tako je ostalo izplačilo nagrad zaposlenim odvisno od posameznega podjetja in s tem bolj izjema kot pravilo. V nekaterih letih je recimo božičnico prejemalo le dobrih deset odstotkov zaposlenih, pa še to so srečneži dobili v bolj simboličnih zneskih, morda po nekaj sto evrov v obliki bonov. Najvišje božičnice v Sloveniji izplačujejo v farmacevtskih podjetjih, kot sta Novartis Lek in Krka, kjer so zadnja leta decembra zaposlenim izplačali od 2000 do 2400 evrov nagrade. Zelo radodarna so bila tudi številna elektroenergetska podjetja, katerih poslovno uspešnost bi težko povezali s srditim bojem s konkurenco na trgu: v Elektru Maribor ali Termoelektrarni Brestanica so recimo zaposleni v zadnjih letih dobili tudi do 2500 evrov božičnice. A tradicionalno božičnice v Sloveniji veljajo za razkošje, kot bogato okrašene izložbe, nad katerimi se večina zaposlenih v prazničnih decembrskih dneh naslaja od daleč.

Toda z letošnjim letom naj bi to pravico okusili vsi zaposlenih v Sloveniji, ne le peščica: vlada je minuli teden predlagala, da bi že letos božičnica v višini polovice minimalne plače, to je približno 639 evrov neto, postala obvezna za vse zaposlovalce v javnem in zasebnem sektorju. V vladnih izhodiščih, namenjenih obravnavi v Ekonomsko-socialnem svetu, so med razlogi za ta ukrep navedeni seveda izboljšanje socialnega položaja zaposlenih, krepitev solidarnosti, a tudi enakopravnejša obravnava. Pri izplačilu regresa in božičnice se namreč država odpove davkom, ker pa so v višini regresa in božičnice velike razlike, so državnih »bonitet« deležni le nekateri zaposleni, najpogosteje tisti, ki že tako ali tako prejemajo nadpovprečno visoko plačo. Danes torej tisti, ki že imajo najvišje dohodke, z odpustki pri regresu in božičnici od države dobijo še več. Za povrhu pa javni uslužbenci do božičnice niti niso upravičeni. »Namen torej je, da se z uvedbo 14. plače zagotovi enako izplačilo vsem delavcem in se s tem zagotovi tudi enaka davčna obravnava vsem v tem segmentu,« so zapisali na ministrstvu za finance.

Pričakovano je delodajalskim združenjem ta teden odneslo pokrovko. Iz Obrtno-podjetniške zbornice so sporočili, da bodo, če bo obvezna božičnica res uvedena, izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), »ne izključujemo pa niti možnosti državljanske nepokorščine,« je dejal predsednik Blaž Cvar, karkoli naj bi to že pomenilo. »Zato, ker si nekdo želi biti še štiri leta na oblasti, je pripravljen žrtvovati celo generacijo podjetnikov,« so dodali dramatično. Podobno trdijo v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer predsednik Mitja Gorenšček opozarja na povečano število stečajev in zmanjšanje števila delovnih mest. Si torej v Sloveniji res ne moremo privoščiti pravice, ki so jo v drugih državah uvedli že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja?

Povprečna letna rast premoženja najbogatejših je bila devet odstotkov, povprečna bruto plača je v tem obdobju zrasla le za 4,9 odstotka.

Argument delodajalcev – naj se podjetja sama odločajo, ali bodo božičnice izplačevala ali ne – več kot očitno doslej ni vodil k razmahu te pravice pri nas. Dobički podjetij so v Sloveniji rekordni, a se zaradi šibkih sindikatov in razvodenelih kolektivnih pogodb, k čemur so v preteklosti pripomogle različne vlade, ki so vedno znova prisluhnile delodajalskim združenjem, ne prevajajo v rast osebnih dohodkov. Plače več kot očitno zaostajajo za rastjo kapitala. Od leta 2015 do leta 2024 se je skupno premoženje najbogatejših sto na Managerjevi lestvici povečalo s 4,6 milijarde evrov na skoraj 10 milijard. Povprečna letna rast premoženja najbogatejših je bila torej devet odstotkov, povprečna bruto plača v tem obdobju pa je zrasla le za 4,9 odstotka. Podobno razslojitev je opaziti pri vseh oblikah kapitala: pri vrednosti podjetij, pri vrednosti nepremičnin, pri rasti denarnih vlog. Premoženje bogatejših oziroma kapital v Sloveniji v zadnjem obdobju raste enkrat hitreje, kot rastejo plače. Več kakor očitno je, da je danes delo diskriminirano. To je pravzaprav jasno že vsakomur: v vsakem podjetju je danes pri nas veliko ugodneje, če se »zaposliš« kot samostojni podjetnik kakor če bi se zaposlil kot redno zaposleni. In vlada Roberta Goloba najkorenitejših ukrepov proti vse večji razliki med delom in kapitalom, kot je premoženjski davek, ni sprejela.

Neobdavčena božičnica je zato bolj obliž na delavsko rano. Delodajalci so se kljub temu in pričakovano odzvali z zelo dramatičnimi sporočili, a vemo, da se podobne napovedi ob povečanju minimalnih plač v preteklosti niso uresničile. Za povrhu napovedani vladni ukrep tudi ni tak, kot je bil napovedan na začetku: leta 2022 je vladajoča koalicija napovedala obvezno božičnico v višini minimalne plače. Božičnica v višini polovice minimalne plače pa je le četrtina božičnice, kakršno izplačujejo v številnih državah že 60 let.