Slovenske šole so pri pravilih oblačenja prepuščene same sebi

V Italiji se pravila zaostrujejo 

Na začetku šolskega leta je veliko ravnateljev šol po vsej Italiji, kot je poročala ANSA, predstavilo nove pravilnike glede oblačenja, ki so strožji od prejšnjih. Učence in starše so o pravilih obveščali ne le z obvestili, temveč tudi s tiskanimi letaki. Pravila oblačenja prepovedujejo nošenje prekratkih kril, majic brez rokavov in majic, ki ne pokrivajo trebuha, pa tudi kratkih hlač, čevljev z visoko peto, natikačev in pajkic ter raztrganih oblačil. Jasno je, da se s pravili oblačenja praviloma bolj omejujejo dekleta, tako je v Italiji v številnih šolah prepovedano nositi dolge umetne nohte, preveč izstopajoča ličila, si barvati lase in imeti preveč pirsingov, ki jih večinoma nosijo dekleta, edino pravilo, bolj osredotočeno na fante, je, da brade ne smejo biti predolge in morajo biti urejene.

Z nedavno anketo, objavljeno na italijanski spletni strani Skuola.net, so ugotovili, da mora 30 odstotkov učencev paziti, kaj zjutraj oblečejo, da se izognejo sankcijam v šoli. Petinpetdesetim odstotkom se sicer ni treba bati kazni, jih pa učitelji opozarjajo, da se morajo oblačiti »primerno«, le 20 odstotkov učencev ne doživlja omejitev glede tega, kako se oblačijo. Bolj omejena se pri oblačenju počutijo dekleta, kar je glede na vsebino pravilnikov pričakovano.

Kot v Italiji je tudi v Sloveniji to, kakšne bodo omejitve pri oblačenju, stvar vsake šole posebej, to pa prinese zelo različne rešitve in merila. Leta 2024 so na primer v Osnovni šoli Rogatec v šolski red dodali, da »učenci hodijo v šolo primerno oblečeni, kar pomeni, da ne nosijo oblačil z neprimernimi, nespoštljivimi in žaljivimi slovenskimi in tujejezičnimi napisi«. Kaj so neprimerni, nespoštljivi in žaljivi napisi, je stvar osebne presoje vsakega, hitro pa lahko poseže v pravico učencev do izražanja. Kanalska osnovna šola je recimo v pravila vključila, da morajo učenci nositi »oblačila, ki prekrivajo zadnjo plat tudi pri hoji po stopnicah in drugih upogibih«, kar je bizarna opredelitev. V isti šoli so kmalu zatem prepleskali stensko poslikavo, na kateri so bili upodobljeni dekleta in fantje, ki v kopalkah igrajo odbojko, moteči element so bila seveda dekleta. Druge šole so manj natančne, v njihovih šolskih redih piše le, da morajo biti oblačila učencev »primerna za šolo«.

Velik del srednjih šol oblačenja v internih pravilnikih niti ne omenja. Edina izmed izjem je na primer Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo na Ptuju, kjer so s šolskim letom 2025/26 v šolski red dodali, naj »zgornji deli oblačil pokrivajo ramena in vse dele telesa do vključno pasu; dolžina spodnjih oblačil pa sega tik nad kolena«.

Glede tega, kako omejevati oblačenje v šolah in do kakšne stopnje je to sploh smiselno, ni soglasja, vsaka posamezna šola ta vprašanja obravnava sama. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, kjer bi lahko sprejeli splošen pravilnik, ki bi se ga morale držati vse šole, tega, kot so povedali, nimajo v načrtu, prav tako ne razmišljajo o uvedbi šolskih uniform, ki bi še bolj omejile izražanje učencev. Ta ukrep je med Slovenci nepriljubljen – po anketi iz leta 2014 je uvedbi uniform nasprotovalo 56 odstotkov anketiranih, podpiralo pa jo je le 36 odstotkov. A to je bilo pred dobrim ducatom let, kdo ve, kakšni bi bili rezultati danes. Morda pa bi se tudi pri tem vprašanju – kot pri marsikaterem drugem – pokazalo, da se slovenska družba spreminja. V šolah v Sloveniji učenci sicer šolskih uniform niso nikoli nosili.