V senci nedavnih incidentov z droni

Obramba EU pred zunanjimi napadi

Voditelji držav članic EU se bodo jutri sestali na neformalnem zasedanju v danskem Koebenhavnu, v ospredju katerega bosta krepitev obrambnih zmogljivosti držav članic in nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Zasedanje bo potekalo v senci nedavnih incidentov z droni v več državah članicah, tudi na Danskem.

V vabilu predsednikom vlad in držav članic na vrh je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa zapisal, da nedavni vdori ruskih dronov oziroma letal v zračne prostore Poljske, Romunije in Estonije kažejo na to, da mora EU pospešiti in poglobiti napore za okrepitev svojih obrambnih zmogljivosti.

EU in njene članice so od prve neformalne razprave voditeljev o prihodnosti evropske obrambe v začetku leta naredile več pomembnih korakov na tem področju. Bruselj je marca predstavil belo knjigo o obrambi, ki predvideva dodatnih 800 milijard evrov naložb v obrambne zmogljivosti držav članic v prihodnjih letih.

150 milijard evrov v obliki posojil je članicam za skupno naročanje vojaške opreme na voljo v okviru posebnega instrumenta SAFE. Za posojila je zaprosilo 19 članic, ki morajo do konca novembra oddati načrte s konkretnimi naložbami. Slovenije ni med njimi, se pa lahko kljub temu pridruži skupnim naročilom.

Je pa Slovenija skupaj s še 15 drugimi članicami zaprosila za možnost odstopanja od evropskih javnofinančnih pravil za potrebe zvišanja proračunskih izdatkov za obrambo. Ta ukrep bo po ocenah komisije prinesel dodatnih 650 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.

Voditelji, med njimi premier Robert Golob, bodo v sredo na Danskem, ki trenutno predseduje Svetu EU, razpravljali o nadaljnjih korakih, napoveduje Costa. Govorili bodo o tem, kako pospešiti skupen razvoj obrambnih zmogljivosti, kako podpreti države članice na vzhodu, ki se soočajo z vse večjo rusko grožnjo, ter kako bodo najučinkoviteje spremljali in merili napredek.

Po besedah predsednika Evropskega sveta je cilj skupno razumevanje glede tega, kaj morajo EU in države članice storiti, da bodo do leta 2030 ustrezno okrepile obrambno pripravljenost.

Evropska komisija v ta namen pripravlja nov časovni načrt s konkretnimi cilji na področju obrambnih zmogljivosti, ki ga bo predstavila sredi oktobra, voditelji pa ga bodo obravnavali na rednem zasedanju v Bruslju 23. in 24. oktobra.

Eden od ključnih projektov v okviru tega načrta bo glede na dokument, ki ga je članicam pred vrhom poslala komisija, t. i. dronski zid, ki ga nameravajo za zaščito pred brezpilotnimi letalniki vzpostaviti na vzhodnem krilu EU. Namenjen bo tako zaznavanju kot uničevanju dronov, je v petek po prvem sestanku z obrambnimi ministri desetih vzhodnih in severnih članic EU ter Ukrajine povedal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius.

O tem bo v sredo z voditelji vseh držav članic razpravljala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Članice, vključno s Slovenijo, proračunske izdatke za obrambo krepijo spričo spremenjenih geopolitičnih razmer, povezanih predvsem z vrnitvijo republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo in ruske agresije na Ukrajino.

Nadaljnja vojaška, finančna in politična podpora Kijevu bo druga osrednja tema sredinega zasedanja, ki ga bo gostila danska premierka Mette Frederiksen.

Med zahodnimi državami so se po prizadevanjih predsednika ZDA za končanje vojne v Ukrajini, ki kljub vrhunskim srečanjem sredi avgusta niso prinesla preboja, okrepili pogovori o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu spopadov. Na srečanju t. i. koalicije voljnih pod okriljem Francije in Velike Britanije v začetku septembra se je 26 držav - med njimi naj bi bila tudi Slovenija - zavezalo, da bodo na različne načine prispevale k varnostnim jamstvom.

Po mnenju Bruslja so ključno varnostno jamstvo ukrajinske oborožene sile, o podpori katerim bodo v Koebenhavnu govorili voditelji držav članic EU.

V ospredju razprave o finančni podpori bodo nedavno predstavljena izhodišča Evropske komisije za novo posojilo Kijevu v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Novo posojilo bi Ukrajina vrnila šele, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo.

Voditelji bodo govorili še o predlogu 19. svežnja sankcij proti Rusiji, v središču katerega so ukrepi na energetskem področju, vključno s prepovedjo uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU z začetkom leta 2027.

Razpravljali bod tudi o približevanju Ukrajine EU, ki ga Madžarska kljub izpolnjenim pogojem za začetek vsebinske faze pristopnih pogajanj še naprej blokira. Da bi zaobšli madžarsko blokado ter omogočili napredovanje Ukrajine in Moldavije na njuni poti v EU, Costa predlaga, da bi o odprtju posameznih sklopov pogajalskih poglavij odločali s kvalificirano večino namesto s soglasjem. Vendar pa bo za spremembo načina odločanja, ki bi veljala za vse države kandidatke, potrebno soglasje vseh 27 članic.

Na Danskem bodo v času vrhunskih srečanj v veljavi poostreni varnostni ukrepi, potem ko so v zadnjem času poročali o več incidentih z droni, katerih izvor ni znan, v okolici letališč in vojaških objektov.