Uboji, spolno nasilje, lakota in razseljevanje

Nevihta trpljenja na Haitiju najbolj prizadene najbolj ranljive - otroke, ženske in starejše osebe

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je v torek potrdil resolucijo za okrepitev mednarodne misije za boj proti tolpam na Haitiju. Nova misija bo imela poleg policistov tudi vojake, ki bodo lahko pri svojem delu uporabljali tudi silo. Spremembo so članice VS ZN potrdile z 12 glasovi, tri države - Rusija, Kitajska in Pakistan - so se vzdržale.

Namesto sedanje mednarodne misije pod vodstvom Kenije, ki je bila odobrena leta 2023 in šteje le 1000 policistov, bo nova misija štela do 5500 vojakov in policistov, če bo pobudnikom uspelo najti države, ki jih bodo prispevale. Resolucijo sta predlagali ZDA in Panama.

Haiti se sooča s hudim nasiljem oboroženih tolp, ki terorizirajo revno državo, vlada pa je nemočna. V nasilju je umrlo več tisoč ljudi, milijon pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

ZDA svojih vojakov in policistov ne nameravajo pošiljati na Haiti, pripravljene pa so zagotoviti logistično in finančno podporo, saj od tam k njim prihaja veliko beguncev.

Resolucija poleg okrepitve misije predvideva tudi ustanovitev Urada ZN za podporo, kar je pred meseci že predlagal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

"Zaradi nasilja in brutalnosti tolp je položaj na Haitiju še vedno zelo zaskrbljujoč. Uboji, spolno nasilje, lakota in razseljevanje so le nekateri od vidikov popolne nevihte trpljenja, ki najbolj prizadene najbolj ranljive - otroke, ženske in starejše osebe."

Samuel Žbogar,
slovenski veleposlanik pri Zdrženih narodih

Pripadniki nove misije naj bi izvajali aktivne ofenzivne operacije proti haitskim tolpam, kar naj bi privedlo do stabilizacije države, kjer ni bilo volitev od leta 2016.

"Resolucija nam omogoča potrebno preureditev na terenu, da se bomo lahko spopadli s tolpami in tako rešili problem negotovosti v državi," je po glasovanju dejal veleposlanik Paname in izrazil upanje, da bo mogoče vzpostaviti varnost za izvedbo volitev in vrnitev upanja prebivalcem Haitija.

Potrditev resolucije ni bila gotova, saj se stalni članici s pravico do veta Rusija in Kitajska v času njene priprave nista opredeljevali. Vendar pa sta se na koncu vzdržali in omogočili sprejetje.

"Imamo vse razloge za domnevo, da bo tudi ta nova misija doživela enako usodo kot prejšnje. Ustvarjena je misija brez nacionalnega in mednarodnega nadzora, s praktično neomejenim mandatom za uporabo sile proti komur koli in vsem, ki so označeni z nejasnim izrazom tolpe. Ali ne razumete, da lahko slabo premišljeni in prenagljeni ukrepi vodijo do rezultatov, ki so popolnoma v nasprotju z našimi cilji?" je izjavil predstavnik Rusije.

Veleposlanik Samuel Žbogar je povedal, da je Slovenija resolucijo podprla, ker jo razume kot odziv mednarodne skupnosti na poziv haitske vlade in celotne regije. "Zaradi nasilja in brutalnosti tolp je položaj na Haitiju še vedno zelo zaskrbljujoč. Uboji, spolno nasilje, lakota in razseljevanje so le nekateri od vidikov popolne nevihte trpljenja, ki najbolj prizadene najbolj ranljive - otroke, ženske in starejše osebe," je dejal

Poudaril je, da mora nova misija ohraniti vse zaščite človekovih pravic, operacije pa mora izvajati ob polnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Haitija.