Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

Še eno rundo, pa greva

Le città di pianura, 2024, Francesco Sossai

za +

Bari Benečije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

za +

Bari Benečije.

Carlobianchi (Sergio Romano) in Doriano (Pierpaolo Capovilla), protagonista italijanskega filma Še eno rundo, pa greva, zabušantska beneška petdesetletnika (in prekupčevalca z ukradenimi sončnimi očali), sta »prava« moška, kar pomeni, da sta obtičala v brezciljni preteklosti – visita po barih, težita neznancem, trosita modrosti, ritualno plešeta, pokata vice, preganjata staranje in izgubljata bitko s časom, prepričana, da ju nekje čaka zakopan zaklad. V Beljak greš na prostitutke, v Slovenijo pa po bencin in cigarete, pravita, ko na road-trip potegneta tudi študenta arhitekture (Filippo Scotti), krhkega, občutljivega, feminilnega, »nepravega« moškega, ki ga skušata – kot njegova ad hoc mentorja, guruja, pigmaliona – inicirati v »pravo« moškost. Ne vesta, koliko je ura, a film ne pušča nobenega dvoma: ko je prepozno, te ne reši niti rolex!

Ja, staromodna sta in ustavljena, antimodernistična in toksična (povesta, kar mislita!), toda na duhovit, burkast način (pač kaurismäkijevska krjavlja), poleg tega pa da film njuni »pravi« moškosti priložnost, da izživi vsa svoja protislovja in vse svoje dvoumnosti – da torej pokaže, da ljubezen med »pravimi« moškimi ni le platonična, ampak da je njeno srce še kako fluidno. Sanje je pobrala tesnoba, spakirana v sladoledno melanholijo, ki bi ji glavo zavrtelo že brezalkoholno pivo, časi pa so se tako spremenili, da sta povsem mimo, zato je bolje, da se sploh nikoli več ne streznita. Neoliberalizem žre svoje otroke, družba ne obstaja, socialne vezi so razpadle, tako da ostaneta sama. Še neorealistično ekspresivna Benečija, po kateri polzita, izgleda kot somračno jutro po prekrokani noči – nekoč cvetoči gospodarski objekti in vile so zdaj tako izžeti, katatonični, pozabljeni in prazni, da bi jih fotoKrajnc vtaknil med svoje Praznine.

Film Še eno rundo, pa greva bo 7. oktobra odprl goriško-goriški festival Poklon viziji, na katerem vas čakajo Tarrov božanski – sedemurni – Sátántangó, Gianikianov povsem osebni doku Angelini dnevniki, aktivistični filmi iranskih in palestinskih avtoric, kosovski, Slakovi, Rossellinijevi, študentski in dijaški kvikiji, mojstrska delavnica direktorja fotografije Danieleja Ciprìja, finale projekta Go Green Cinema in forum o trajnostni digitalni preobrazbi. (EPK)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.