Knjiga / Primož Mlačnik: Surferski dnevi

+ + +

Več od življenja

Domači pisatelj mlajše generacije Primož Mlačnik (1990), doktor sociologije, je pred Surferskimi dnevi napisal roman Otok psov. Dogajanje v njem je postavljeno na Kanarske otoke, v oddelek za politične vede v Las Palmasu, kjer odjekne eksplozija zaradi nastavljene bombne naprave. O preiskavi dogodka poročajo različni pripovedovalci, objektivne novice prekinjajo glasovi vpletenih in tistih, ki poskušajo dogodek karierno unovčiti in obračunati z nasprotniki. Pomenljivo je, da prave potešitve ni. Vpletenim ostane celotna resnica prikrita, bralcu pa občutek, da se pisanje nalašč in premeteno izogiba končnim odgovorom. In da oblastem ne gre zaupati.

Surferski dnevi so umeščeni na južno portugalsko obalo in spisani dvodelno. V prvem delu spremljamo surferska zanesenjaka in prijatelja, Homerja in Marcosa, ki ju druži ljubezen do jahanja valov in se prepuščata oceanu. Uganjata norčije, recimo naluknjata turistom namenjene deske, kar potem odplačujeta z delom, pri tem pa sta nekako vključena v lokalno skupnost. To poleg surferskih čudakov in hkrati zgledov z neomajno in ležerno pripadnostjo športu sestavljajo še nekakšni predstavniki zakona.

Počasi začne med prijateljema zevati vrzel, posebej še, ko na dobro obiskani in surfersko eksploatirani plaži spoznata surferske zvezdnike ter ju ekipe poročevalcev in dokumentaristov, ki spremljajo in tržijo njihove pustolovščine, rekrutirajo za pomočnika. Na samem začetku preberemo, da Homerja, ki ga pesti socialna stiska in ima morje za prostor svobode, izziva in morda poslovnega uspeha, zalije val, iz katerega ne bo izvlekel žive glave; prvi del romana je tako poveličevanje njegovega sproščenega, tudi odjebaškega odnosa do vsega. Vse to hočejo mediji unovčiti, tudi njegovo zavračanje zvezdništva. Prijatelju pa ljubosumje in čudno prilizovanje bogatim tujcem počasi meglita um in vedno bolj prihaja na dan njegova oblastna, tudi zdolgočasena narava.

Drugi del Surferskih dnevov je posvečen prekarnemu detektivu Caetanu, ki najde truplo in ga zmoti, da ne najdejo deske, poleg tega pa še njegovim strahovom in ponesrečenim ljubezenskim dogodivščinam. Tudi sam surfar skuša preiskavo zavlačevati, ker bi ga podaljšanje rešilo iz finančne stiske, hkrati ima tako boljši dostop do forenzične strokovnjakinje in ljubice – in temu zavlačevanju primeren je razplet, ki kaže njegov pragmatizem.

Mlačnikov drugi roman je bolj kompakten od prvega, vendar podobno subvertira kriminalni žanr ter nam prikaže predvsem neusmiljeno komercializacijo in poblagovljenje vsega, celo moči valov in veščin, ki jih kapital izkorišča, če že ne obvladuje. Zaradi nalaščnega odrekanja suspenzu, značilnemu za kriminalko, ostane vpogled v svet socialno ogroženih in prekariata, spisan z uvidom v zagatni položaj vpletenih. In popis ljubezni do morja, tudi in predvsem, kadar dela velike valove.