Plošča / Joanne Robertson: Blurrr
2025, AD 93
Akustična kitara, glas, prostor, malo reverba. Lo-fi posnetki, ki zvenijo kot zabrisane analogne fotke, lahko sprožijo več nevronskih povezav kakor studijsko izčiščen komad, ko je zadaj substanca. Angleška kantavtorica iz kroga Deana Blunta je svojo našla v do golega slečenem urbanem folk izrazu, ekspresivnem brenkanju, ki se požvižga na tehniko, prosojnem vokalu, ki spomni na skeletno rožo, komadih, ki so še najbližje prvi skici. Diskretni izbruh notranjih disonanc brez lišpanja – kot bi voajersko poslušali koga, ki preigrava skladbe v svoji sobi. Godalni vložki Oliverja Coatesa trem izstopajočim skladbam vdihnejo še kanček cinematičnosti. Grouper, Mazzy Star in akustični Kurt Kobain v enem. Koprena otožnosti, ki jo prebadajo žarki upanja.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.