Darilo za župana

Prvega maja letos je vodenje državnega Zavoda za varstvo narave prevzel Damijan Denac, dotedanji vodja DOPPS - Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, največje slovenske naravovarstvene organizacije. A zdaj je poskrbel za kontroverzno potezo: razrešil je vodjo ljubljanske enote zavoda Aljo Grošelj, ki je veljala za odločno »zajezovalko« proti naravi usmerjenih potez, za katerimi stojijo praviloma finančni interesi, in ki je bila zlasti moteča za ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Njen naslednik bo gozdar Denis Žitnik, tudi sam sicer zaposlen na zavodu. Politični vpliv v zavodu je že marca vzpostavila stranka Svoboda, ki je hkrati v ljubljanskem mestnem svetu koalicijska partnerica liste Zorana Jankovića, premier Golob pa slednjemu tudi sicer rad prisluhne.

»Lahko le potrdim, da sem odstavljena. Niso mi sporočili razloga, povedano mi je bilo samo, da je treba dati priložnost mladim,« nam je v torek potrdila Alja Grošelj. O ozadjih »pomlajevanja kadra« – kot da gre za letalsko floto – ni želela špekulirati, za zdaj ostaja na zavodu. Je krajinska arhitektka s strokovnim nazivom visoka naravovarstvena svetnica, leta 2007 je na ljubljanski biotehnični fakulteti magistrirala na temo ustanavljanja in presoje uspešnosti širših zavarovanih območij oziroma naravnih parkov v Sloveniji. Več let je vodila ljubljansko območno enoto zavoda, ki opravlja strokovne naloge v osrednjem delu Slovenije, od Ratitovca na severu prek Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, Rovt, Planinskega in Cerkniškega polja do obronkov Snežnika na jugu, na vzhodu pa od Zagorja ob Savi prek dela Dolenjske in Kočevskega do Kolpe. Gre za območje 33 občin ali petine slovenskega ozemlja.

Konkretnih in strokovnih razlogov za razrešitev Alje Grošelj nam v daljšem pisnem odgovoru ni razkril niti Denac, namigov, da išče njene postopkovne napake, tudi ni potrdil. »Kot direktor javnega zavoda imam v resnici malo ’manevrskega prostora’ zaradi sistemske rigidnosti teh institucij. A tistega malega, kar imam, si ne bom pustil vzeti in bom to uporabljal. To je med drugim imenovanje in razreševanje vodij območnih enot. Jaz moram gledati na Zavod kot celoto in optimalno ’uporabljati kadre’. In jim dajati priložnosti. Za to gre,« je zapisal.

Da ne namerava še enkrat pretehtati razrešitve, nam je potrdil v sredo, ko je prišel pred mestno hišo v Ljubljani kar na novinarsko konferenco, ki jo je sklicala koalicija treh civilnodružbenih iniciativ, in sicer Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in Ljubljana odprto mesto. Denaca so omenjeni pozvali, naj prekliče razrešitev, ki jo razumejo kot posledico dolgoletnih »močnih pritiskov« tudi Mestne občine Ljubljana in Zavoda za gozdove in za katero ni strokovnih podlag, saj se je Alja Grošelj »jasno postavljala proti kapitalskim interesom« in je pomenila »zadnji državni branik« pred povečano sečnjo, spreminjanjem naravnega parka v zabaviščni park in širšo degradacijo okolja v Ljubljani. Med zadnjimi odmevnimi primeri, kjer je Alja Grošelj pokazala strokovno naravovarstveno držo, je Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladih za podnebno pravičnost opozoril na množično sečnjo na ljubljanskem Rožniku pozimi 2022/2023, s katero se Alja Grošelj ni strinjala in ji je tudi jasno nasprotovala, ker bi moral posek, ki so ga gozdarji predstavili kot »pomlajevanje«, v mestnem gozdu, ki opravlja vrsto funkcij, tudi socialno, potekati drugače, predvsem postopno. Kljub močnim pritiskom organizatorjev in župana je tudi vztrajala, da se tako množičen koncert, kot ga je želel avgusta lani v parku Tivoli izvesti pevec, sicer tudi Jankovićev prijatelj Magnifico, ne sme izvesti v občutljivem ekosistemu parka. Zadnji primer, kjer je Alja Grošelj izrazila strokovno nestrinjanje, je aktualen osnutek gozdnogospodarskega načrta Ljubljane, ki ga je pripravil Zavod za gozdove in je bil do prejšnjega tedna v javni obravnavi. »Zavod za varstvo narave odkrito pravi, da osnutek ne upošteva naravovarstvenih smernic in pomeni veliko grožnjo, saj povečuje najvišji možni posek dreves za kar 40 odstotkov,« je navedel citat Ostan Ožbolt.

Alja Grošelj je tista, ki je vztrajala, da se v Tivoliju lani avgusta ni zgodil Magnificov množični koncert.

Novi direktor Zavoda za varstvo narave Denac zanika, da je razrešitev Alje Grošelj povezana s politiko ali da je izvršil naročilo tistih, ki so ga imenovali v zavod. »Noben MOL ali MNVP ali DEM nimajo ničesar pri tem,« je zapisal v odgovoru, mislil je seveda na Mestno občino Ljubljana, ministrstvo za naravne vire in prostor ter na Dravske elektrarne Maribor.

Slednje je omenil zato, ker mu na enem od spletnih portalov očitajo »poslovno partnerstvo« z Dravskimi elektrarnami, ki naj bi odprlo vprašanje, če strnemo, ali bo zdaj varoval interese narave ali energetikov, ki želijo v naravo umeščati objekte. Društvo za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), ki ga je vodil do prevzema vodenja Zavoda za varstvo narave maja letos, je zadnje nakazilo v višini 124.764 evrov dobilo od Dravskih elektrarn januarja letos. Denac nam je povedal, da je šlo za javno naročilo Dravskih elektrarn, na podlagi katerega je DOPPS s partnerji, s katerimi so si tudi razdelili omenjen denar, pripravil raziskavo upravljanja sedimentov v Ptujskem jezeru za zmanjšanje vpliva na ptice, ribe in makofite. Raziskava z letnico 2024 je tudi javno dostopna.

A vrnimo se k razrešeni Alji Grošelj. Da je ta kot vodja ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo narave zagotovo motila različne naložbenike in investitorje, je nesporno. To potrjuje tudi epilog ene od omenjenih zgodb. Alja Grošelj je tista, ki je vztrajala, da se v Tivoliju lani avgusta ni zgodil Magnificov množični koncert. Ta je bil nato v Stanežičah, a posledice so bile hude: Jankovićeva večina v mestnem svetu je spremenila odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, tako da je Zavod za varstvo narave enostavno izločila iz odločanja o prireditvah v parku. Zavod torej ne izdaja več predhodnih soglasij za prireditve. Mestni svet je s to potezo zrušil dolgoletni varstveni režim, ki je bil vzpostavljen leta 2015 ravno zaradi negativnih posledic množičnih koncertov DJ Umeka v Tivoliju v letih 2005–2014. Jankovićevo idejo so takrat v mestnem svetu podprli tudi svetniki Svobode, pomenljivo pa je zlasti, da Jankovićevega posega ni preprečilo niti pristojno ministrstvo za naravne vire pod ministrom Svobode Jožetom Novakom, ki ni sprožilo ustavne presoje novega odloka. Ministrstvo tako ni podprlo strokovne naravovarstvene institucije, ampak je z neaktivnostjo dejansko legaliziralo odločitev občinske politike. Gibanje Svoboda in Jankovićeva lista imata sicer na mestni ravni sklenjen koalicijski sporazum, s katerim Svoboda, ki ima ministre v vladi, Jankoviću obljublja bianco politično podporo pri projektih, ki morajo iti skozi strokovno presojo na taistih ministrstvih. Da je tako stanje vsaj nehigienično, se kaže tudi pri načrtovani sežigalnici v Ljubljana.

Minister Novak je sicer v zavod za varstvo narave, katerega poslanstvo bi moralo ostati »ohranjena narava Slovenije«, posegel že spomladi letos. Marca letos je vlada na njegov predlog predčasno zamenjala člane sveta zavoda in v ta najvišji organ imenovala tri njegove sodelavke: Katarino Groznik Zeiler, ki je generalna direktorica direktorata za naravo in po osnovni izobrazbi gozdarka, Mojco Štritof Brus in Natašo Bratina, generalno direktorico direktorata za prostor in graditev. Na seji sveta 21. marca letos je Katarina Groznik Zeiler kot nova predsednica sveta kot razlog za menjavo članov opozorila na »krepitev sodelovanja med ministrstvom in zavodom«. Ker je zavod strokovna, neodvisna in mnenjedajalska institucija, je taka utemeljitev nenavadna. Novi svet je na mesto direktorja ustoličil Denaca (predhodnik Teo Hrvoje Oršanič je odšel v pokoj), pozitivno mnenje k njegovemu imenovanju pa je spomladi dal tudi strokovni svet zavoda, prav tako v novi sestavi. A ta strokovni svet vodi ravno Denis Žitnik, s katerim bo Denac nadomestil Aljo Grošelj.

»Dregnil sem v osje gnezdo internih struktur, ki so z leti na Zavodu nastale in niso nujno več najučinkovitejše. Opisujem generalno situacijo,« nam je v svoji izjavi povedal Denac. In dodal: »Ker prikazujejo mojo odločitev zdaj kot politično, bo torej Denis Žitnik moral začeti delo obremenjen s to stigmo, pa je najbolj pošten in strokoven kader, kar ga premore Zavod. Vse najpomembnejše gozdarske vsebine Zavoda gredo že leta skozi njegove roke. Zdrava pamet mora vsakomur povedati, da on ni ravno odločitev, ki bi bila ’politična’. Vprašanje, ki ste ga postavili, je torej napačno. Prav se ne glasi, zakaj razrešujem aktualno vodjo, ampak zakaj Denis ni vodja že zdaj.«

Denac torej trdi, da je za omenjenimi odmevnimi primeri stal prav Žitnik. A to, kot so nam potrdili sodelavci, ne drži. Žitnik kot gozdar dela v centrali zavoda, ne na območni enoti Ljubljana, in zagotavlja generalno strokovno podporo pri širših gozdarskih temah, velja pa za zelo dobrega prijatelja direktorja zavoda za gozdove. Denačev argument, da gre za pomlajevanja kadra, je podobno takten kot zagovor grozečega goloseka na Rožniku v letih 2022/23, ki naj bi bil dejansko pomlajevanje gozda. Iz Mestne občine Ljubljana pa so odgovorili, da je naše vprašanje »popolnoma neumestno«, saj »ne župan ne kdorkoli drug iz MOL ni nikoli pri nikomur interveniral za zamenjavo kogarkoli«.