Janšev napad na novinarja Mladine

Od leta 2015 v okviru Sveta Evrope, mednarodne organizacije, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, deluje platforma za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev. Njen namen je opozarjati na fizične napade, grožnje in druge oblike zastraševanja, s katerimi se novinarji srečujejo v številnih državah. Gre za nekakšen alarmni sistem, ki razkriva nevarne trende in opozarja države, ko so mediji ali novinarji ogroženi. Slovenija se na tej opozorilni tabli zadnja leta ni pojavila – vse do tega tedna, ko je Evropska zveza novinarjev prijavila primer mladega novinarja Mladine Matica Gorenca.

Avgusta je Gorenc raziskoval, kako so člani stranke SDS v Triglavskem narodnem parku lahko taborili in kurili ogenj na prostem, saj je to tam strogo prepovedano. Stranki je poslal novinarsko vprašanje, a se je namesto odgovora na omrežju X oglasil njen predsednik Janez Janša. Objavil je posnetek zaslona z novinarjevim vprašanjem, ob tem pa še Gorenčevo telefonsko številko, ki jo uporablja službeno in zasebno. Z objavo, pospremljeno s posmehljivim emodžijem, je dosegel več deset tisoč ogledov. In zgodilo se je to, kar je Janša očitno želel doseči: novinar je začel na svoj telefon prejemati žaljiva sporočila in grožnje, tudi s smrtjo. V eni od njih je zapisano: »Prasec, crkni čim prej, pa tudi tvoja mater, ki je kurba.«

Na Mladini smo sprva poskušali doseči umik objave po uradni poti. Pritožili smo se informacijskemu pooblaščencu, ki je v preteklosti v podobnih primerih pogosto hitro ukrepal. A tokrat je našo pritožbo zavrnil z utemeljitvijo, da spada Janševa objava zasebne telefonske številke novinarja v okvir, citiramo »svobode izražanja«. V sklepu so zapisali: »Imetnik profila Janez Janša na družbenem omrežju X je z objavo izvrševal svojo pravico do svobode izražanja. Glede na naravo objave obdelava osebnih podatkov v obravnavani zadevi sodi v okvir 73. člena ZVOP-2.« Ta člen določa, da v primerih, kjer se osebni podatki uporabljajo v okviru svobode izražanja, informacijski pooblaščenec ni pristojen, saj je odločanje prepuščeno sodiščem.

Na platformi Sveta Evrope so primer Mladininega novinarja Matica Gorenca označili kot »resno grožnjo«. V tej mednarodni organizaciji sedaj pričakujejo tudi odziv Slovenije.

Na naše dodatno novinarsko vprašanje so pri informacijskem pooblaščencu pojasnili, da je bila pristojnost njihove institucije z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), sprejetim leta 2022 v času vlade Janeza Janše, spremenjena. Pred tem bi njihov nadzornik za varstvo osebnih podatkov lahko ukrepal, danes pa ne več. Po novem lahko informacijski pooblaščenec posreduje le v primerih, ko gre za razkritje osebnih podatkov iz uradnih zbirk – recimo iz centralnega registra prebivalstva ali sodnih dokumentov, če bi kdo njihovo vsebino objavil na spletu, so odgovorili. Če je razkritje osebnih podatkov povezano z uveljavljanjem »svobode izražanja«, očitno tudi v obliki napadov na novinarje, ki jih zagrešijo politični funkcionarji, pa naj bi bila za to pristojna sodišča.

Sicer smo na Mladini prepričani, da je pooblaščenec zmotno uporabil pravo. Objave zasebne telefonske številke novinarja ni mogoče šteti za ustavno zaščiteno pravico do svobode izražanja, zlasti ne, če to stori eden najvišjih političnih funkcionarjev v državi. Konec koncev smo prav zaradi takšnih zlorab osebnih podatkov tudi dobili institucijo informacijskega pooblaščenca, ki lahko hitro ukrepa. A ker v tem primeru ne gre zgolj za kršitev varstva podatkov, temveč tudi za resno zlorabo politične moči, ki bi lahko – ob taki praksi – postala sprejemljiv način pritiska na novinarje, smo poleg upravnega spora zoper odločbo pooblaščenca napovedali tudi kazensko ovadbo proti Janezu Janši zaradi suma kaznivega dejanja neupravičenega razkritja osebnih podatkov po 143. členu kazenskega zakonika.

Pri tem nas je podprlo tudi Društvo novinarjev Slovenije, Evropska federacija novinarjev pa je primer prijavila na platformo pri Svetu Evrope. Od Janeza Janše zdaj pričakujejo, da bo svojo objavo izbrisal in se javno opravičil Maticu Gorencu, od slovenskih organov pregona pa, da bodo »temeljito in hitro preiskali« vse grožnje, tudi smrtne, ki jih je novinar prejel po njegovi objavi. Na platformi Sveta Evrope so primer Matica Gorenca označili kot »resno grožnjo«. Njegov primer je sedaj vpisan v uradno evidenco Sveta Evrope in bo vključen v naslednje letno poročilo kot primer politično motiviranega nadlegovanja novinarja v Sloveniji. Vsako takšno opozorilo v Svetu Evrope nato posredujejo tudi državi članici, od katere se pričakuje, da bo prek svojega stalnega predstavništva pri Svetu Evrope poročala o ukrepih. In sicer, ali priznava dejstva, katere korake je država sprejela, kako poteka preiskava in ali so bili sprejeti zakonodajni ali drugi ukrepi, da se takšni primeri ne bi več dogajali.