Živela svobodna gospodarska pobuda!

Ko poslušamo razprave, ali je slovensko ustavno sodišče nagnjeno v desno ali levo – in pri tem najpogosteje slišimo očitke, da v levo – so podlaga za takšna mnenja odločbe tega sodišča o pravicah žensk, manjšin, istospolno usmerjenih, o družini in podobno. A vprašanje o usmeritvi najvišjega sodišča, ki se neposredno tiče največ ljudi, vseh nas, je povezano z razmerjem med socialno državo, javno koristjo in delavskimi pravicami na eni strani ter svobodno gospodarsko pobudo na drugi. V tem pogledu bi težko kdo trdil, da je sodišče nagnjeno k najprej omenjenim vrednotam, torej v levo. Vedno več odločitev kaže nasprotno, tudi nedavna odločitev o provizijah pri posredovanju nepremičnin.

Prav področje nepremičnin in stanovanjske politike je v Sloveniji eno izmed najtežavnejših, cene nepremičnin ter najemnine so nesorazmerno visoke. Ustavne sodnice in sodniki so tokrat odločali o omejitvah, ki jih je na tem področju leta 2019 uvedla vlada Marjana Šarca. Točneje, o omejitvi najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje pri nakupu ali prodaji (na štiri odstotke od pogodbene vrednosti) oziroma najemu nepremičnine (na višino mesečne najemnine). In odločili, da gre za pretiran poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ter zakon o nepremičninskem posredovanju v tem delu razveljavili.

Odločitev je bila sprejeta s tesno, a po naših informacijah dokaj trdno večino petih glasov proti štirim. Svobodni gospodarski pobudi so prednost pred javno koristjo dali Rok Čeferin, Matej Accetto, Klemen Jaklič, Marko Šorli in Špelca Mežnar. Zadnja dva sodnika v kratkem odhajata, nadomestila ju bosta vrhovna sodnika Nina Betetto in Primož Gorkič. Spomladi prihodnje leto, marca in aprila, bodo odšli še Accetto, Jaklič in Knez. Odšli bodo štirje sodniki iz tokratne večine. A do takrat je še pol leta, pred ustavnim sodiščem pa so še pomembne odločitve prav z omenjenega ekonomsko-socialnega področja, kjer se verjetno najbolje pokaže, v katero smer je nagnjena kaka sestava.

Ustavno sodišče namreč čaka več vprašanj, ki zadevajo zdravstvo. Zdravniki v več točkah izpodbijajo zdravstveno reformo sedanje vlade, s katero je ta zamejila »privatizacijo« zdravstva oziroma zavarovala za državo in njene državljane bistveno, javno zdravstvo. Odločajo o prepovedi izplačevanja dobičkov iz javnih sredstev in omejitvi porabe v lastni dejavnosti, ki velja za koncesionarje. To omejitev je sistem nekoč že poznal, a jo je ustavno sodišče razveljavilo v neki drugi sestavi in nerazumno stopilo na stran svobodne gospodarske pobude.

Odločali pa bodo tudi o zakonu o zdravstveni dejavnosti, kjer je poglavitno vprašanje prepoved dela zdravnikov iz javnega sektorja v zasebnem. Pred ustavnim sodiščem je torej reševanje enega izmed ključnih vprašanj o razmerju med javnim in zasebnim, javno koristjo in svobodno gospodarsko pobudo. Glede te v odklonilnem ločenem mnenju v odločbi o omejevanju provizij sodnica Katja Šugman Stubbs poudarja, da ta ni neomejena, pač pa se po ustavi »ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo«.