Alarm za SI-Alarm

Prvi preizkus ni bil tako uspešen, kot bi lahko bil, a jedro sistema naj bi delovalo dobro 

V soboto je Telekom Slovenije prvič preizkušal SI-Alarm, slovenski sistem za obveščanje o naravnih nesrečah in drugih nevarnostih s sporočili, poslanimi na mobilne telefone. Vsi ljudje, ki so bili v soboto opoldne v Sloveniji, bi morali dobiti sporočilo, vendar so ga nekateri prejeli pozno, šele tri ure po predvidenem času, nekateri pa sploh ne. Kje se je zalomilo?

Uporabniki mobilnih telefonov sporočila niso prejeli pravočasno zaradi enega izmed dveh vzrokov: če so ga dobili pozno, je bilo to zato, ker je imel njihov operater tehnične težave pri prenašanju sporočila od Uprave RS za zaščito in reševanje do baznih postaj in nato do uporabnikov. Ta zaplet se je rešil v nekaj več kot treh urah, uporabniki so ustrezno sporočilo prejeli z zamudo, vendar bi bilo to v zares kriznih razmerah prepozno. Največ teh težav naj bi bil imel operater A1, zato zdaj v sodelovanju z upravo za zaščito že išče vzrok tehničnih težav.

Če pa uporabnik sporočila sploh ni dobil, je za to verjetno kriva neposodobljena ali pa neprimerna programska oprema na mobilnem telefonu. Pri telefonih družbe Apple, ki imajo svoj operacijski sistem, se tovrstne funkcionalnosti vključujejo ločeno po državah, Apple je pred časom izdal posodobitev za vse svoje telefone, kupljene v Sloveniji, z njo je bila med drugim omogočena tudi funkcionalnost SI-Alarm. Uporabniki Applovih telefonov, ki posodobitve niso imeli naložene, niso mogli prejeti sporočila.

Za uporabnike telefonov drugih znamk, ki praviloma delujejo z operacijskim sistemom Android, je bilo ključno, da so imeli verzijo operacijskega sistema 12 ali več. Android sicer namerava še letos nadgraditi svoj operacijski sistem, tako da se bo nadgradil samodejno in neodvisno od uporabnikov – takrat bodo vsi Androidovi telefoni podpirali novo funkcionalnost. S to posodobitvijo se bo tudi »predsedniško opozorilo« preimenovalo v »nacionalno opozorilo« (tako, kot se mu res reče), telefon pa bo oddajal zvok, čeprav bo nastavljen na tiho.

Kljub vsem tem zapletom je bil osrednji del preizkusa uspešen, uprava za zaščito in Telekom sta načrtovano sporočilo pravilno poslala, zalomilo se je le pri mobilnih omrežjih operaterjev in neposodobljeni programski opremi telefonov. Kljub temu je minister za obrambo Borut Sajovic napovedal, da bodo sistem preizkusili še enkrat. »Moj namen je, da pri naslednjem testiranju sporočilo dobi 95 odstotkov ljudi,« je dejal in izrazil željo, da bi drugi preizkus opravili še letos.

Z ministrstva za digitalno preobrazbo so potrdili, da so se »že v soboto skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje ter Telekomom Slovenije odločili za ponovno javno testiranje, ki bo predvidoma še letos, odvisno od hitrosti in priprave posodobitev najpogostejših operacijskih sistemov v Sloveniji,« in da so že »v stiku s podjetjema Apple in Google, da se zaznane težave pri prikazu sporočil na mobilnih napravah odpravijo v najkrajšem možnem času«.

To, da sistemi obveščanja ne delujejo brezhibno, ni slovenska posebnost. Leta 2018 so prebivalci Havajev prejeli sporočilo, da proti otokom letijo balistične rakete; bilo je ravno v času povečanih trenj med ZDA in Severno Korejo. Sporočilo je bilo pomotoma poslano zaradi nesporazuma na vajah havajske agencije za krizne razmere. Nekaj dni zatem je podobno napako naredila japonska nacionalna televizija. Uporabnike svoje aplikacije je obvestila, da je Severna Koreja proti Japonski izstrelila rakete, kot naj bi sporočal japonski sistem obveščanja J-Alert. To seveda ni bilo res, obvestilo so preklicali v petih minutah.